Sveti oče sprejel direktorje uprav za izvrševanje kazenskih sankcij

VATIKAN (četrtek, 22. november 2012, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes v avdienco sprejel udeležence 17. konference direktorjev uprav za izvrševanje kazenskih sankcij, ki jo pripravlja Evropski svet. V govoru je sveti oče izpostavil predvsem pomen vzgojnega vidika prestajanja kazni.

Teme, povezane s kazenskim pravom, so vedno v središču pozornosti javnega mnenja. Zlasti v sedanjem času, ko ekonomske in družbene razlike ter naraščajoči individualizem še dodatno negujejo korenine kriminala. Pri tem pa po papeževih besedah obstaja težnja, da se razprave omeji le na zakonodajni vidik ali sam sodni postopek. Manj pozornosti se namenja načinu izvrševanja zaporne kazni, pri katerem bi moralo biti merilo bistvenega pomena »spoštovanje do dostojanstva in pravic človeka«. Vendar tudi to merilo še ne more biti zadostno, če je cilj varovati človekove pravice na zares celosten način.

»Potrebno se je zavzeti, in sicer konkretno ter ne le kot načelno pritrjevanje, za dejansko prevzgojo osebe.« Ta je potrebna tako za potrditev njenega dostojanstva kot za ponovno vključitev v družbo. Potreba, da je za zapornika prestajanje kazni čas rehabilitacije in dozorevanje, je obenem potreba družbe. Na ta način namreč ponovno pridobi osebo, ki lahko tehtno prispeva za skupno dobro vseh, hkrati pa se zmanjša možnost napeljevanja k hudodelstvu. Kot je poudaril sveti oče, pri tem vprašanje ni samo razpoložljivost potrebnih finančnih sredstev. Nujna je tudi sprememba mentalitete. Razprave o zaporih in spoštovanju človekovih pravic je treba povezati s samim udejanjanjem kazenskega prava.

Da bi na tem področju človeško pravico lahko usmerjala Božja pravičnost, se prevzgojnega vidika prestajanja zaporne kazni ne sme smatrati kot nekaj drugotnega. Nasprotno, gre za »odločilni in ključni trenutek«, je prepričan Benedikt XVI. Da bi zadostili pravici, ni dovolj, da se nekoga, ki je spoznan za krivega, le preprosto kaznuje. Ko se ga kaznuje, je treba narediti vse, kar je mogoče, da bi postal boljši človek. »Kadar se to ne zgodi, se pravica ne udejanji v celostnem pomenu.« V vsakem primeru pa je treba preprečiti, da bi zaporna kazen, ki s prevzgojnega vidika ni uspela, postala nevzgojna. Le-to namreč paradoksno še poveča nagnjenost h kriminalnim dejanjem.

Direktorji, skupaj z ostalimi zaposlenimi, lahko zelo tehtno prispevajo pri spodbujanju te »prave pravice, ki je odprta za osvobajajočo moč ljubezni«. Njihova vloga je odločilna. Učinkovitost prevzgojnih programov je bolj kot od primernih zasnove in sredstev odvisna od »rahločutnosti, sposobnosti in pozornosti oseb, ki so poklicane, da konkretno udejanjajo tisto, kar je določeno na papirju«. Delo le-teh seveda ni lahko. Papež Benedikt XVI. je danes zato izrazil spoštovanje do vseh, ki resno in predano delujejo na tem področju.

Navsezadnje pa je sveti oče še spomnil, da Kristus ni prišel poklicat pravičnike, temveč grešnike. Njim je na prvem mestu namenjeno Božje usmiljenje. Vsi, ki delajo v zaporih, so poklicani, da varujejo vse te osebe, ki zlahka izgubijo smisel življenja in pozabijo na pomen osebnega dostojanstva, ki popuščajo pod nezaupanjem in obupovanjem. Tega pa ni mogoče narediti samo z dobrimi željami, je na koncu še enkrat poudaril papež, ampak s konkretnimi pobudami. V tem okviru je pomembno tudi spodbujanje »dejavnosti evangelizacije in duhovne podpore, ki so zmožne v zaporniku prebuditi plemenite in globoke navdihe, navdušenje nad življenjem in hrepenenje po lepoti, ki so lastni tistemu, ki ponovno odkrije, da v sebi na neizbrisen način nosi vtisnjeno podobo Boga«.

Audio: