Octava dies: Hvalnica starosti

Papežev obisk hiše za ostarele prejšnji ponedeljek je zagotovo eden od tistih srečnih trenutkov, v katerih večina z lahkoto razume, da so geste in besede svetega očeta dragoceno sporočilo, namenjeno njim in ne majhni skupini privilegiranih, ki so ga lahko osebno srečali. Benedikt XVI., ostareli med ostarelimi, se je spontano obrnil k svojim sovrstnikom in dejal, da dobro pozna težave, probleme in omejitve teh let. Za razliko od svojega predhodnika, sam ni bolan in invaliden, je pa ostarel, in pojasni posebno vrednost tega življenjskega obdobja: vedro in potrpežljivo sprejemanje omejitev starosti, še naprej se prepustiti Božji ljubezni, z drugimi deliti življenjsko modrost, biti kot odprta knjiga, v kateri mlajše generacije lahko najdejo dragocene napotke na poti življenja.

Ne gre za to, da bi se spretno iskalo, kako z dejavnostmi zapolniti čas starosti, ampak gre za sporočanje o modrosti srca, ki zna razlikovati bistveno od manj bistvenega, trajno od minljivega. Seveda do tega ne pride nepričakovano, kajti v določenem smislu – predvsem kadar se zares trpi – je starost trenutek resnice. Pričakovanje se lahko zapolni z molitvijo prostranih obzorij. Papež prosi ostarele, naj molijo za revne, za mir, za prenehanje nasilja, za Cerkev, zanj. To je močna molitev, kajti ostareli, ki veruje in upa, zna biti bolj blizu Gospodu in svetnikom, bolj domač z njimi. Meja prehoda postaja vedno bolj prosojna. Take ostarele na vso moč potrebujemo in vemo, da so zelo veliko bogastvo. Zato jih moramo z ljubeznijo ohranjati med nami, tako da bodo vsi lahko zares rekli s papežem: Lepo je biti star.

Pripravlja: p. Federico Lombardi

Audio: