Duhovne misli papeža Benedikta XVI. za 33. nedeljo med letom
Prišli smo do zadnjih dveh tednov bogoslužnega leta. Gospodu se zahvalimo, da nam
je omogočil ponovno prehoditi to pot vere, tako starodavno pa vedno novo, skupaj z
veliko duhovno družino Cerkve. Ta neprecenljivi dar nam omogoča, živeti v zgodovini
Kristusovo skrivnost ter sprejeti v brazde našega osebnega in skupnostnega bivanja
seme Božje Besede, seme večnosti, ki od znotraj preoblikuje ta svet in ga odpira za
nebeško kraljestvo. Na poti nedeljskih svetopisemskih beril nas je spremljal Evangelij
po Marku, ki nam danes prestavlja del Jezusovega govora o koncu časov. V tem govoru
je stavek, ki se nas še posebej dotakne s svojo jasno zgoščenostjo: »Nebo in zemlja
bosta prešla, moje besede pa ne bodo prešle« (Mr 13,31). Ustavimo se ter premislimo
to Kristusovo prerokbo.
Izraz 'nebo in zemlja', pogost v Svetem pismu,
označuje pravzaprav celotno vesolje, ves kosmos. Jezus izjavlja, da bo vse to prešlo.
Ne samo zemlja, ampak tudi nebo, ki je tukaj razumljeno v smislu vesolja in ne kot
sinonim za Boga. V Svetem pismu ni dvoumnosti. Vse stvarstvo je zaznamovano z minljivostjo.
Sem spadajo tudi vsi pobožanstveni elementi starodavnih mitologij. Nobene pomešanosti
ni med stvarstvom in Stvarnikom. Obstaja jasna razlika. S tem jasnim razločkom Jezus
trdi, da njegove besede 'ne bodo prešle', torej so Božje in zato večne. Čeprav
so izrečene v konkretnosti njegovega zemeljskega bivanja, so preroške v pravem smislu
besede, kakor je Jezus zatrdil na drugem mestu, ko se je obrnil na nebeškega Očeta:
»Kajti besede, ki si mi jih dal, sem dal njim. Oni so jih sprejeli in resnično
spoznali, da sem izšel od tebe, ter verovali, da si me ti poslal« (Jn 17,8).
V znani priliki se Kristus primerja s sejalcem in razloži, da je seme Beseda (prim.
Mr 4,14). Tisti, ki ga poslušajo, ga sprejmejo, obrodijo sad (prim. Mr 4,20) in njih
je nebeško kraljestvo, torej živijo pod njegovim gospodstvom. Ostanejo na svetu, pa
niso več od sveta, saj nosijo v sebi kal večnosti, počelo preoblikovanja. Ta se kaže
že sedaj po lepem življenju, ki ga poživlja dejavna ljubezen (karitas) in bo na koncu
obrodilo vstajenje mesa. Poglejte, kakšno moč ima Kristusova Beseda.
Dragi
prijatelji, Devica Marija je živo znamenje te resnice. Njeno srce je bilo 'dobra zemlja',
ki je s popolno razpoložljivostjo sprejelo Božjo Besedo tako, da je bilo vse njeno
bivanje preoblikovano po Sinovi podobi ter je bila sprejeta v večnost z dušo in telesom.
S tem je bila že v naprej deležna večne poklicanosti vsakega človeškega bitja. Ko
bomo molili Angelovo češčenje, naj njen odgovor angelu postane naš odgovor: »Zgodi
se mi po tvoji besedi« (Lk 1,38), da bomo lahko hodili za Kristusom po poti križa
in tako tudi mi prispeli v slavo vstajenja.