Argentina ima novo blaženo: Sestra Maria Crescencia Pérez je imela srce v nebesih
ARGENTINA (sobota, 17. november 2012, RV) – Argentinska Cerkev je danes dobila
novo blaženo. Gre za redovnico Mario Crescencio Pérez, ki je živela med leti 1897
in 1932. Kardinal Angelo Amato, prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov, je za Radio
Vatikan dejal, da je njena beatifikacija »veliko veselje za celotno Cerkev«.
Še posebej pa seveda za Cerkev v Argentini, ki v tej svoji hčerki prepoznava »najizvirnejši
in najvišji izraz krščanske identitete svojega naroda«.
Sestra Maria Crescencia
Pérez je junaško ter s preprostostjo, ponižnostjo in prijaznostjo živela evangeljsko
dejavno ljubezen. Značilni zanjo sta bili vedrina in radost. Zato so jo tudi klicali
»sestra milina«. Kardinal Amato je omenil pričevanja, ki potrjujejo, da so
tudi vse njene sosestre bile dobre, a nova blažena je bila izjemna: »Zdelo se je,
da je bila njena oseba sama dobrota, potrpežljivost, prijaznost, veselje, ljubeznivost.«
Njeno življenje se je hranilo z živo, neomajno in dejavno vero. »Iz te vere je
izvirala njena delavnost in njen intenziven apostolat. Njeno srce je bilo v
nebesih, kot je zatrdila ena izmed prič.«
Ljubeznivost sestre Marie je
bila izraz njene ljubezni do Boga in bratov. Zlasti velikodušna je bila do najmanjših
in najrevnejših. Z nikomer ni delala grdo. Tistim, ki niso mogli plačati, je hrano
in obleke preprosto podarila. Materam je dajala zdravila za otroke, bolnim in ubogim
mleko, prvoobhajancem iz revnih družin je priskrbela knjige, rožne vence in lepe obleke,
tako da so lahko izgledali kot njihovi vrstniki. Vedno je govorila, da se Kristus
skriva v ubogih in trpečih.
Kot je poudaril kardinal Amato nova blažena današnje
vernike uči tri stvari. Najprej nas vabi, da »okrepimo našo vero v Boga, da jo
živimo, pričujemo zanjo, delimo z drugimi in se ne sramujemo evangelija«.
Potem nas spodbuja k posnemanju njenega svetega življenja, predvsem njenega molitvenega
duha in služenja ubogim, majhnim ter bolnim. Kot tretjo stvar pa je Amato izpostavil
pogled na novo blaženo kot na »posrednico pri Sveti Trojici«, ki bratsko podpira
ljudi na zemlji v njihovih veseljih in trpljenju, vse do poslednjega srečanja z Gospodom.
»Blažena sestra milina nas tako spodbuja k prijaznosti, vedrini, veselju, radosti.
Nasmeh v družini, skupnosti ali v družbi je žarek sonca, ki ogreje srce, prežene nerazpoloženost
in opogumi za dobro ter optimizem.«