V Vatikanu poteka mednarodna konferenca: Bolnišnica, kraj evangelizacije: človeško in duhovno poslanstvo

VATIKAN (petek, 16. november 2012, RV) – Bolnišnica, kraj evangelizacije: človeško in duhovno poslanstvo. To je naslov 27. mednarodne konference, ki jo organizira Papeški svet za pastoralo zdravstvenih delavcev. Tema se navdihuje pri letu vere in nedavno zaključenem zasedanju škofovske sinode o novi evangelizaciji. Tridnevna konferenca se je začela včeraj v Vatikanu, sklenila pa se bo jutri popoldne z avdienco pri papežu Benediktu XVI. Udeležuje se je preko 650 predstavnikov, bodisi iz Cerkve, sveta znanosti ali raziskovanja, zdravnikov in prostovoljcev. Prihajajo iz okoli 65 držav s petih celin. V teh treh dneh se posvečajo vprašanjem, kot so zgodovina in poslanstvo, etika in humanizacija ter duhovnost in diakonija dejavne ljubezni. Stvarnost bolnišnice obravnavajo z vidika, da gre za prostor, ki predstavlja križišče narodov, kultur in verstev. Včeraj zjutraj so se udeleženci konference najprej zbrali v baziliki sv. Petra, kjer je kardinal Tarcisio Bertone, vatikanski državni tajnik, zanje daroval sveto mašo.

Ta vaša konferenca, je zbrane v homiliji nagovoril kardinal, je posvečena razmišljanju o bolnišnici kot privilegiranem prostoru »za oznanjevanje Kristusa in služenje človeku«. Bolnišnična in splošno zdravstvena poslopja, kjer se sprejemajo in zdravijo preizkušane osebe, so kraji oznanjevanja Božjega kraljestva. Trpljenje kot razsežnost človeškega bivanja je namreč obenem »učni kraj upanja«. Ker sta telo in duh v človeku neločljiva, upanje o ozdravljenju v sebi vsebuje tudi upanje o zveličanju. In nasprotno, hrepenenje duha se nujno srečuje tudi s prizadevanjem za olajšanje trpljenja. Ta dvojnost je del poklicanosti in poslanstva Cerkve, je spomnil kardinal Bertone. Cerkev se namreč zaveda, da je orodje v Božjih rokah.

Vatikanski državni tajnik je na koncu opozoril še na nevarnost, da se bolnika smatra zgolj kot objekt raziskovanja in zdravljenja. Vendar pa je odgovornost medicine večja. Papež Benedikt XVI. v svoji prvi okrožnici Bog je ljubezen, pravi: »Ljubezen - karitas - bo vedno potrebna, tudi v najbolj pravični družbi. Nobene pravične državne ureditve ni, ki bi mogla napraviti odvečno služenje ljubezni. Kdor hoče odpraviti ljubezen, je na tem, da zanemari človeka kot človeka. Vedno bo obstajalo trpljenje, ki potrebuje tolažbo in pomoč. Vedno bo obstajala osamljenost. Vedno bodo tudi primeri gmotnega pomanjkanja, v katerih je potrebna pomoč v smislu dejavne ljubezni do bližnjega.«

Po včerajšnji sveti maši ob začetku dela konference pa je udeležence najprej nagovoril msgr. Zygmunt Zimowski, predsednik Papeškega sveta za pastoralo zdravstvenih delavcev. Med drugim je spomnil na Jezusovo naročilo: Pojdite, oznanjajte in bolnike ozdravljajte (Mt 10,6-8). Na teh besedah sta utemeljeni dve osnovni in vedno aktualni dejavnosti Cerkve: evangelizacija in skrb za bolne. Ti dve dejavnosti pa med seboj ne moreta biti ločeni. Skoraj nemogoče ju je opravljati brez zvestobe pravi človeški poklicanosti, ki je v veri v Ljubezen, pa tudi brez ponižnosti, povezane z zavestjo o človeškosti in omejenosti znanstvenih dosežkov. Tako kot pred njim Bertone je tudi nadškof Zimowski opozoril, da v teh dejavnostih ne smeta manjkati etika in krščanska antropologija. V nasprotnem primeru se namreč tvega, da pacient postane zgolj objekt. Za zdravstvenega delavca, je sklenil Zimowski, pacient ne sme nikoli biti zgolj »eden izmed primerov«, ampak vedno »bolan človek«.

Audio: