Papeževe besede o sv. Albertu Velikem: Vse, kar je resnično razumno, je tudi skladno
z vero
VATIKAN (četrtek, 15. november 2012, RV) – »Naziv 'Veliki', s katerim se
je zapisal v zgodovino, kaže na obširnost in globino njegovega nauka, ki ga je povezal
s svetostjo življenja.« To so papeževe besede o sv. Albertu Velikem, katerega
god vesoljna Cerkev obhaja na današnji dan. Benedikt XVI. je temu pomembnemu učitelju
srednjeveške teologije posvetil eno svojih sredinih splošnih avdienc. Albert Veliki
je živel v 13. stoletju. Rodil se je v Nemčiji, a še kot mlad je prišel v Padovo,
kjer se je posvetil študiju gramatike, retorike, dialektike, aritmetike, geometrije,
astronomije in glasbe, to je splošne kulture. V Padovi se je tudi pridružil dominikancem.
Po duhovniškem posvečenju so ga predstojniki namenili za poučevanje v dominikanskih
teoloških študijskih središčih. Že tedaj pa se je sv. Albert lotil tudi pisateljske
dejavnosti. Kasneje se je spoprijateljil s še enim velikim teologom, Tomažem Akvinskim.
Med drugim je deloval kot škof v Regensburgu, svetovalec papeža Aleksandra IV., pridigar
ter navsezadnje kot znanstvenik.
Sveti oče je med svojo katehezo dejal, da
je bil današnji godovnjak »mož molitve, znanosti in dobrote«, »človek sprave
in miru« ter »božji mož«. Ni se ukvarjal »samo s filozofijo in teologijo,
ampak tudi z vsemi vedami od fizike do kemije, od astronomije do mineralogije, od
botanike do zoologije«. Sv. Albert Veliki kaže, kot je zatrdil papež Benedikt
XVI., da »med vero in znanostjo ni nasprotovanja. Človek vere in molitve lahko
goji študij naravoslovja in napreduje v poznavanju mikro- in makrokozmosa, odkriva
zakone, lastne materiji, ker to prispeva k potešitvi žeje po Bogu in ljubezni do njega.«
In kot je še nadaljeval papež, nas sv. Albert spominja, da je »med znanostjo in
vero prijateljstvo in da lahko znanstveniki v svoji poklicanosti k raziskovanju narave
prehodijo pristno in presenetljivo pot svetosti«.
Izjemna odprtost duha
sv. Alberta Velikega se kaže tudi v kulturnem delovanju, ko je z znanstveno natančnostjo
preučil Aristotelova dela. Današnji godovnjak je bil »prepričan, da je vse, kar
je resnično razumno, tudi skladno z vero, razodeto v Svetem pismu. Tako se je v 13.
stoletju rodila jasna razlika med filozofijo in teologijo, ki v medsebojnem dialogu
usklajeno sodelujeta pri iskanju pristne poklicanosti človeka, ki ga žeja po resnici
in blaženosti. Sv. Albert Veliki je bil sposoben posredovati te pojme preprosto in
razumljivo.« Papež Benedikt XVI. je še dodal, da je ta svetnik živel intenziven
odnos z Bogom: »Tako za Alberta kot tudi za vse nas so osebna molitev, pogosto
prejemanje zakramentov in duhovno vodstvo sredstva za odkrivanje in poslušanje Božjega
glasu.«