Rim: Srečanje med Peterletom in kard. Sodanom ob 20. obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med Slovenijo in Svetim sedežem

RIM (torek, 13. november 2012, RV) – Na Papeški cerkveni akademiji v Rimu je včeraj zvečer potekalo srečanje med kardinalom Angelom Sodanom in evropskim poslancem Lojzetom Peterletom. Dogodek je organiziralo Veleposlaništvo RS pri Svetem sedežu ob 20. obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med Slovenijo in Svetim sedežem. Lojze Peterle je bil namreč predsednik prve demokratično izvoljenje slovenske vlade, kardinal Sodano pa je takrat opravljal službo vatikanskega državnega tajnika.

Peterle: Priznanje Slovenije s strani Svetega sedeža – ključno politično dejanje, ki je pomagalo Sloveniji zaživeti z dostojanstvom lastne države

Lojze Peterle je v svojem govoru spomnil na dogodke, ki so spremljali osamosvajanje Slovenije: od plebiscita, na katerem se je skoraj 90 odstotkov državljanov izreklo za samostojno Slovenijo, in prvih demokratičnih volitev v Sloveniji leta 1991, na katerih je zmagal Demos, do razglasitve samostojne Slovenije 25. junija 1991 in deset dni trajajoče vojne za obrambo Slovenije. »Avgusta istega leta,« je dejal Peterle, »sem se imel čast srečati se s papežem Janezom Pavlom II. v zasebni avdienci v Castelgandolfu. Papež, ki je bistveno prispeval k padcu komunizma in železne zavese, je dobro razumel naše cilje in naš položaj, že zaradi komunikacije s takratnim ljubljanskim nadškofom in predsednikom Slovenske škofovske konference dr. Alojzijem Šuštarjem, ki je v njenem imenu podprl pravico Slovencev do samoodločbe, se večkrat javno zavzel za demokracijo in spoštovanje človekovih pravic in pozdravil razglasitev samostojne Slovenije. Iskreno sem se zahvalil svetemu očetu za vse njegove izraze solidarnosti ob vojaški agresiji na Slovenijo in ga prosil za podporo pri mednarodnem priznavanju Slovenije. Sveti oče nas je razumel. Obljubil je pomoč in se na koncu osebno zavzel za priznanje. Rad bi ob tej priliki dodal, da smo Slovenci doživeli posebne vrste priznanje že takrat, ko nas je novo izvoljeni papež prvič nagovoril v slovenščini. Tako mislim nas ni še nihče segrel.«

Peterle je spomnil, da je Sveti sedež uradno priznal Slovenijo 13. januarja 1992, dva dni pred priznanjem s strani Evropske skupnosti. To priznanje je Peterle označil kot »enega od ključnih političnih dejanj, ki so pomagala Sloveniji zaživeti z dostojanstvom lastne države«. »Želim si, da bi se sodelovanje med Svetim sedežem in Republiko Slovenijo vedno hranilo iz istega vrednostnega substrata in duha naklonjenih dejanj, ki nas je povezal v času zahtevne preizkušnje in pripomogel k uresničitvi stoletnih sanj slovenskega naroda - postavitvi samostojne in demokratične države. Ko me v Bruslju sprašujejo, kako se Slovenci počutimo danes, imam zelo kratek odgovor. Moj odgovor je: bolje,« je zatrdil Peterle.

Dotaknil se je tudi današnje krize, rekoč da smo se v njej znašli tudi zato, ker »nismo spoštovali lastnih vredot, načel in pravil igre«: »Premagali bomo krizo, ko bomo zopet postavili spoštovanje človekovega dostojanstva na prvo mesto in ko se bomo dogovorili, kaj in kako hočemo delati skupaj. Zato ni dovolj interes, niti samo ekonomija, potrebno je redefinirati skupno vrednostno izhodišče. Samo tako lahko volja po skupni prihodnosti zagotavlja trajno dodano vrednost.«

Kardinal Sodano: Pot slovenskega naroda se je vedno odvijala v povezanosti z apostolskim sedežem

Kardinal Angelo Sodano je politične dogodke pred dvajsetimi leti postavil v širši družbeno-politični okvir takratne Evrope, ki se je soočala s posledicami padca Berlinskega zidu leta 1989 in obračala novo stran evropske zgodovine. V obdobju od 1989 do 1992 je Sveti sedež vzpostavil diplomatske odnose z 28. novimi državami, ki so nastale na ozemlju srednjevzhodne Evrope in Balkana, med njimi tudi s Slovenijo. Kardinal je spomnil, da je Cerkev bila navzoča na slovenskih tleh od skoraj samih začetkov krščanstva: prve krščanske skupnosti so namreč nastale že v drugem stoletju. Pot slovenskega naroda se je vedno odvijala v povezanosti z apostolskim sedežem. S komunističnim režimom v Jugoslaviji se je hotelo pretrgati te vezi, ki niso bile le verske narave, ampak tudi kulturne in civilne, je zatrdil kardinal Sodano. Ta politični sistem ni povzročal težave samo za življenje Cerkve, ampak je v resnici nameraval zanikati zgodovino same Slovenije, dežele, ki je skozi stoletja razvila svojo identiteto v tesni povezanosti s Petrovim sedežem, je zatrdil Sodano in dodal, da pa se svoboda naroda ne more zadušiti, kar se je nato pokazalo z rezultati plebiscita in rojstvom sedanje republike.

Audio:

Kardinal Rode: Vedno smo čutili bližino Janeza Pavla II.

Med udeleženci srečanja je bil tudi kardinal Franc Rode, nekdanji prefekt Kongregacije za ustanove posvečenega življenja. Za Radio Vatikan je izpostavil pomembno vlogo kardinala Sodana pri priznanju Republike Slovenije s strani Svetega sedeža. Spomnil pa je tudi na papeža Janeza Pavla II., ki je slovenskemu narodu vedno izkazoval svojo podporo in bližino.

Audio:



Dvajsetletnica diplomatskih odnosov med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem

Papeška cerkvena akademija

Rim, 12. november 2012

Spoštovani Eminenci kardinal Angelo Sodano in kardinal Franc Rode, spoštovani predsednik Papeške cerkvene akademije Njegova Ekscelenca nadškof Beniamino Stella, Njena Ekscelenca veleposlanica Republike Slovenije pri Svetem sedežu gospa Maja Lovrenčič - Svetek, dragi prijatelji in spoštovani študentje Akademije!

V veliko veselje in čast mi je, da se lahko danes v družbi z dekanom kardinalskega zbora in nekdanjim državnim tajnikom kardinalom Angelom Sodanom spominjam dvajsetletnice vzpostavitve diplomatskih odnosov med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem.

Iskreno se zahvaljujem Nj. Ekscelenci, veleposlanici Republike Slovenije pri Sv. Sedežu gospe Maji Lovrenčič - Svetek za dobro pobudo, predsedniku Papeške akademije Njegovi Ekscelenci, nadškofu Beniaminu Stelli pa za čast, da se lahko te obletnice spominjamo prav v tej odlični in častitljivi ustanovi.

Naj uvedem moj prispevek s spominom na rimsko skupino slovenskih krščanskih intelektualcev, ki so leta 1968 s knjižico Slovenija1968 kam? pogumno pozvali Slovence k drżavotvornemu dejanju in napovedali, da se bo samostojna slovenska država zgodila v dvajsetih letih. Zelo sem vesel, da je med nami danes tudi eden od dveh še živečih soavtorjev tega poziva – Njegova Ekscelenca dr. Ivan Rebernik. To knjižico smo uvažali v Slovenijo z največjo zaupnostjo.

Na prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji leta 1991 je zmagala koalicija demokratičnih strank pod imenom Demos, ki so jo kristjani množično podprli, znotraj nje pa so največ zaupanja izrazili stranki Slovenskih krščanskih demokratov. Mnogi analitiki so se spraševali, zakaj so zmagali na teh prvih volitvah ravno krščanski demokrati. Moja razlaga je zelo preprosta. To je bil tisti sloj naše družbe, ki je pod totalitarizmom tudi najbolj trpel in si je najbolj želel spremembe.

Demos je hotel Slovenijo osvoboditi komunističnega totalitarizma. Glavni del njenega političnega programa je bila postavitev samostojne in demokratične slovenske države s perspektivo združene Evrope. Ta namera je bila 23. decembra 1990 demokratično podprta s plebiscitom, na katerem se je skoraj 90% ljudi izreklo za samostojno Slovenijo. S tem ni šlo več samo za nek politični program neke koalicije, ampak je šlo za plebiscitarno demokratično podporo zgodovinskemu projektu in s tem smo pridobili v mednarodnem prostoru izredno pomembno demokratično legitimacijo.

Kot takratni predsednik vlade se spominjam visokih političnih in diplomatskih obiskov iz demokratičnega sveta, ki so nas svarili, naj opustimo ta načrt, naj bomo realisti, naj ne račuamo na podporo. Govorili so nam, da je politika umetnost mogočega. Mi smo vedeli, da se je svet s padcem berlinskega zidu zrahljal, vendar smo vedeli, da se svoboda ne bo zgodila sama od sebe.

Mi smo prej omenjenim obiskom odgovarjali, da si ne želimo nič več od tistega, kar so drugi svobodni narodi v Evropi že dosegli - svobodo in demokracijo. Dejali smo tudi, da ima identiteta prednost pred kvantiteto. Naše mnenje je tudi bilo, da se lahko v družbo prostovoljno združenih narodov Evrope uključujejo samo svobodni in suvereni subjekti.

Januarja 1991 smo skupaj s Hrvaško predlagali preureditev Jugoslavije v konfederacijo. Predsednik Srbije Slobodan Milošević je to odklonil. 25.6.1991 je Slovenija razglasila samostojnost. Kljub določilu jugoslovanske ustave, ki je govorilo o pravici do samoodločbe in odcepitve, je Slovenijo še isti dan napadla komunistična jugoslovanska ljudska armada. Zaradi učinkovite obrambe Slovenije je vojna trajala samo deset dni.S posredovanjem Evropske skupnosti je bil julija istega leta sprejet brionski sporazum, s katerim se je Slovenija za tri mesece odpovedala nadaljnjemu osamosvajanju, hkrati pa se je začela borba za mednarodnodno priznanje.

Avgusta istega leta sem se imel čast srečati se s papežem Janezom Pavlom II. v zasebni avdienci v Castelgandolfu. Papež, ki je bistveno prispeval k padcu komunizma in železne zavese, je dobro razumel naše cilje in naš položaj, že zaradi komunikacije s takratnim ljubljanskim nadškofom in predsednikom Slovenske škofovske konference dr. Alojzijem Šuštarjem, ki je v njenem imenu podprl pravico Slovencev do samoodločbe, se večkrat javno zavzel za demokracijo in spoštovanje človekovih pravic in pozdravil razglasitev samostojne Slovenije.

Iskreno sem se zahvalil svetemu očetu za vse njegove izraze solidarnosti ob vojaški agresiji na Slovenijo in ga prosil za podporo pri mednarodnem priznavanju Slovenije. Sveti oče nas je razumel. Obljubil je pomoč in se na koncu osebno zavzel za priznanje. Rad bi ob tej priliki dodal, da smo Slovenci doživeli posebne vrste priznanje že takrat, ko nas je novo izvoljeni papež prvič nagovoril v slovenščini. Tako mislim nas ni še nihče segrel.

Sveti Sedež je uporabil svoj vpliv v KEVS - kjer sta ga odlično in odločno zastopala državni tajnik, kardinal Angelo Sodano in msgr. dr. Ivan Jurkovič - in v bilateralnih odnosih s številnimi državami za odločno in načelno podporo pravici do samoodločbe, suverenosti in demokracije. Načelna in praktična politika svetega sedeža je rezultirala 13.1.1992 v njegovo uradno priznanje Slovenije, dva dni pred priznanjem s strani Evropske skupnosti.
To priznanje vrednotim tudi dvajset let pozneje, kot enega od ključnih političnih dejanj, ki so pomagala Sloveniji zaživeti z dostojanstvom lastne države, so jo postavila na politični zemljevid sveta, ji pomagala odpreti pot v OZN in druge mednarodne organizacije ter končno v polnopravno članstvo v EZ in v NATO.

Priznanje Svetega sedeža, Vaša Eminenca, spoštovani kardinal Sodano, nosi Vaš podpis. Iskrena in globoka hvala za Vaš delež pri priznavanju Slovenije, za takratno, vse kasnejše in tudi današnjo pozornost do Slovenije.

Naj sklenem. Vesel in hvaležen sem, da smo skupaj doživeli nasmeh zgodovine. Pri tem je Sveti sedež s svetim očetom Janezom Pavlom II. na čelu, z državnim tajnikom, kardinalom Angelom Sodanom in z drugimi zavzetimi predstavniki, odigral eno od ključnih podpornih vlog. To je dalo najboljšo podlago za vzpostavitev diplomatskih in drugih medsebojnih odnosov med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem, ki sta jim dala poseben pečat oba obiska svetega očeta v Sloveniji.

Dovolite, da se ob tej slovesni priliki s hvaležnostjo spomnim neprecenljivih zaslug, ki jih je imel v odnosih s Svetim sedežem naš prvi veleposlanik pri Svetem sedežu, Ekscelenca dr. Štefan Falež. Podobno posebno hvaležnost izražam za ves njegov trud Njegovi Ekscelenci dr. Ivanu Reberniku. Hvaležen sem tudi vsej slovenski vatikanski in rimski skupnosti od Slovenika do slovenskega vatikanskega radia, vsem, ki ste nam v zgodovinskem trenutku stali ob strani.

Želim si, da bi se sodelovanje med Svetim sedežem in Republiko Slovenijo vedno hranilo iz istega vrednostnega substrata in duha naklonjenih dejanj, ki nas je povezal v času zahtevne preizkušnje in pripomogel k uresničitvi stoletnih sanj slovenskega naroda - postavitvi samostojne in demokratične države. Ko me v Bruslju sprašujejo, kako se Slovenci počutimo danes, imam zelo kratek odgovor. Moj odgovor je: bolje.

Danes je Evropa soočena s krizo brez primere. V krizi nismo samo zaradi globalnih, ampak tudi zaradi lastnih notranjih razlogov. Predvsem zato, ker nismo spoštovali lastnih vrednot, načel in dogovorjenih pravil igre. Premagali bomo krizo, ko bomo zopet postavili spoštovanje človekovega dostojanstva na prvo mesto in ko se bomo dogovorili, kaj in kako hočemo delati skupaj. Zato ni dovolj interes, niti samo ekonomija, potrebno je redefinirati skupno vrednostno izhodišče. Samo tako lahko volja po skupni prihodnosti zagotavlja trajno dodano vrednost.

Prepričan sem, da ne moremo zgraditi "več Evrope" z manj identitete.

Hvala lepa in Bog Vas blagoslovi!

Lojze Peterle
Evropski poslanec
Predsednik prve demokratično izvoljene slovenske vlade

Audio celotnega predavanja: