VATIKAN (četrtek, 1. november 2012, RV) – V mesecu novembru nas sveti oče vabi
k molitvi za vse oznanjevalce evangelija, za njihov pogum in zvestobo, ter da bi bila
Cerkev luč narodom. Splošni molitveni namen se tako glasi, da bi škofi, duhovniki
in vsi oznanjevalci evangelija pogumno izpričevali zvestobo križanemu in
vstalemu Gospodu. Vsak škof, vsak duhovnik in vsak diakon je v službi Kristusa
in njegove Cerkve. Mašniško posvečenje je živo znamenje Kristusove navzočnosti med
nami, saj brez duhovnika ni zakramentov in ni evharistične daritve. Duhovnik ni le
Kristusov predstavnik, ki bi deloval v njegovem imenu, temveč po mašniškem posvečenju
postane »drugi Kristus«, ki služi svojim bratom in sestram.
V zadnjih nekaj
letih Cerkev pretresajo žalostni dogodki. Duhovniki so zlorabljali otroke, mladoletnike
in invalidne osebe. To je istočasno pošasten zločin do žrtev, ki trpijo težke duševne
in telesne posledice, in pa tudi velika škoda za Cerkev, ker je v veliki meri izgubljeno
zaupanje vernikov do duhovnikov. Čeprav je število teh duhovnikov, ki so izdali svoje
poslanstvo »biti drugi Kristus« navsezadnje majhno, gre vseeno za bolečino celotne
Cerkve. Ta meče senco tudi na večino, ki zvesto živi svojo duhovniško poklicanost
v župnijah, šolah, bolnišnicah, zaporih in v daljnih misijonskih deželah. Zato smo
vsi dolžni moliti, da se ne bi ponovil več niti en sam primer zlorabe in da bi vsi,
ki so bili posvečeni v škofe, duhovnike ali diakone, kot zvesti in predani služabniki
pričali za Kristusa. Molimo za duhovnike, upodobljene po Jezusovem srcu.
Misijonski
namen svetega očeta pa nas ta mesec vabi k molitvi, da bi Cerkev romarica na zemlji
svetila kot luč narodom. Kot udje Cerkve smo vsi verniki poklicani, da skupaj
z Zaharijem v njegovi hvalnici vsem ljudem oznanjamo, da je Jezus prišel z višave,
»da razsvetli vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, in naravna naše noge na pot miru.«
(Lk 1,79) Bog želi delo, ki ga je začel po Jezusu Kristusu, nadaljevati po Cerkvi,
da prinese luč vsem narodom in jim oznani odrešenje. Cerkev je pri izpolnjevanju tega
poslanstva še na poti in potrebuje predanost in sodelovanje vseh kristjanov. Tako
kot je Jezus pred svojim trpljenjem prosil učence, naj molijo z njim, tako se Cerkev
romarica zaveda svoje šibkosti in prosi vernike, naj molijo zanjo, da bi mogla izpolniti
svoje poslanstvo in pričati za neskončno Božjo ljubezen do vseh ljudi.
Zato
nas sveti oče vabi, da se povežemo v molitvi z vso Cerkvijo; da smo usmiljeni in blizu
tistim, ki še niso občutili ljubezni Jezusa Kristusa, ki še »sedijo v temi«. Naša
molitev bo toliko bolj globoka in pristna, kolikor bolj bomo pripravljeni sebe darovati
Bogu v službi Cerkve. Na ta način bo molitev postala za nas same pot spreobrnjenja,
ki ga vedno potrebujemo; spremenila se bo v ponižno prošnjo, da bi nam Bog naklonil
milost živeti svoj krst in prinašati Kristusovo luč vsem ljudem.
Posebni slovenski
molitveni namen v mesecu novembru pa je posvečen prošnji, da bi gojili primerno
hvaležnost do Boga in do ljudi ter cenili darove, ki nam jih Stvarnik daje po naravi.
Ekološka kriza je dejansko moralni problem, je že leta 1990 v poslanici za svetovni
dan miru zapisal bl. Janez Pavel II. Bog je povabil človeka, »naj odgovorno sodeluje
v Božjem stvariteljskem načrtu«. Vendar človek tega ni upošteval in je samega sebe
postavil na mesto Boga. Pri tem pa je pozabil na posledice, ki jih imajo posegi v
ekosistem za blaginjo prihodnjih rodov. Za varstvo okolja bi se morali zavzeti vsi.