Duhovne misli papeža Benedikta XVI. za spomin vseh vernih rajnih
Obhajanje vernih rajnih, kateremu je posvečen jutrišnji dan, 2. november, nam pomaga
spomniti se naših dragih, ki so nas zapustili, kakor tudi vseh duš, ki so na poti
k polnosti življenja, ki je v nebeški Cerkvi, h kateri nas povzdiguje današnji praznik.
Vse od začetkov krščanske vere, je zemeljska Cerkev ob spoznaju povezanosti z vsem
mističnim telesom Jezusa Kristusa, z veliko pobožnostjo gojila spomin na pokojne ter
darovala zanje spravno-prosilna dela. Naša molitev za pokojne ni samo koristna temveč
je potrebna, saj more ne le pomagati jim, marveč tudi napraviti njihovo priprošnjo
za nas učinkovito (prim KKC 958). Tako nas tudi obisk pokopališč, ki ohranja čustveno
povezanost z tistimi, ki so nas v tem življenju imeli radi, spominja, da se vsi stegujemo
k drugemu življenju, ki je onkraj smrti. Zato jok ob zemeljski ločitvi ni močnejši
od gotovosti vstajenja ter upanja, da bomo dosegli blaženo večnost, ki je 'nekaj
takega kakor izpolnjeni trenutek, v katerem nas zajema celota in mi zajemamo celoto'
(Rešeni v upanju, 12). Saj je predmet našega upanja ravno veseliti se vso večnost
ob Božji navzočnosti. To je svojim učencem obljubil Jezus sam, ko je rekel: 'Spet
vas bom videl, in vaše srce se bo veselilo, in vašega veselja vam ne bo nihče vzel'
(Jn 16,22).