Benedikt XVI.: V svetnikih gledamo zmago ljubezni nad sebičnostjo ter smrtjo in vidimo,
da hoditi za Kristusom vodi v življenje, v večno življenje
TRG SV. PETRA (četrtek, 1. november 2012, RV) – Papež Benedikt XVI. je na današnji
slovesni praznik Vseh svetih z okna apostolske palače zbranim vernikom na trgu sv.
Petra v nagovoru pred molitvijo Angelovega češčenja spregovoril o skrivnosti občestva
svetih, ki so s Kristusom združeni v nebesih in nas, ki smo tukaj na zemlji ter nas
vabijo, da tudi mi dosežemo ta cilj.
Sveti oče je v nagovoru dejal: »Danes
nam je v veselje, srečati se na slovesni praznik Vseh svetih. Ob tem prazniku razmišljamo
o dvojni razsežnosti človeštva, ki ga simbolično izražamo z besedama 'zemlja'
in 'nebo'. Zemlja predstavlja potek zgodovine, medtem ko nebo večnost, polnost
življenja v Bogu. Prav tako pa ob tem prazniku razmišljamo v tej dvojni razsežnosti
tudi o Cerkvi. Cerkev, ki je na poti skozi čas in tista, ki praznuje brez konca v
nebeškem Jeruzalemu. Ti dve razsežnosti sta povezani v eno resničnost 'občestvasvetih'. Resničnost, ki se začne tu spodaj na zemlji in se dopolni v nebesih.
Na tuzemeljskem svetu je Cerkev začetek te skrivnosti občestva, ki povezuje človeštvo,
torej skrivnosti, ki je poplnoma osredotočena na Jezusa Kristusa. On je namreč uvedel
v človeški rod to povsem novo dinamiko, to gibanje, ki vodi k Bogu in hkrati k edinosti,
k miru in globokemu smislu. Jezus Kristus, pravi Janezov evangelij (11,52), je umrl,
'da bi razkropljene Božje otroke zbral v eno'. To njegovo delo se nadaljuje
v Cerkvi, ki je neločljivo 'ena', 'sveta' in 'katoliška'. Biti
kristjani ter pripadati Cerkvi pomeni, odpreti se temu občestvu kakor seme, ki se
v zemlji odpre, umre in vzklije navzgor, proti nebu.
Svetniki, tisti, ki jih
je za takšne razglasila Cerkev, kakor tudi vsi svetniki in svetnice, za katere samo
Bog ve in ki jih danes obhajamo, so intenzivno živeli to dinamiko. V vsakem od njih
je postal na oseben način, po svojem Duhu, ki deluje po Besedi in zakramentih, navzoč
Kristus. Saj to, da smo združeni s Kristusom v Cerkvi, ne izniči osebnosti, temveč
jo opdpre, jo z močjo ljubezni preoblikuje in ji podeli že tukaj na zemlji razsežnost
večnosti. Skratka, to pomeni, postati oblikovani po podobi Božjega Sina (prim. Rim
8,29) in uresničti načrt Boga, ki je ustvaril človeka po svoji podobi in sličnosti.
Ta vključitev v Kristusa pa nas odpre, kot smo rekli, za občestvo z vsemi drugimi
člani njegovega mističnega telesa, ki je Cerkev, za občestvo, ki je popolno v nebesih,
kjer ni nobene osamitve, nobenega tekmovanja ali ločitve. V današnjem prazniku že
v naprej okušamo lepoto tega življenja in sicer v popolni odprtosti pogleda ljubezni
do Boga in bratov, za katere smo prepričani, da so dosegli Boga v drugem in drugega
v Bogu. S tem praznikom polnim upanja, častimo vse svetnike in se pripravljamo, da
bomo jutri obhajali vernih duš dan. V svetnikih gledamo zmago ljubezni nad sebičnostjo
in smrtjo ter vidimo, da hoditi za Kristusom vodi v življenje, v večno življenje ter
daje smisel sedanjosti, torej vsakemu trenutku, saj ga napolnjuje z ljubeznijo in
upanjem. Samo z vero v večno življenje imamo lahko radi zgodovino ter sedanjost in
to brez navezanosti, s svobodo romarja, ki ljubi zemljo, saj ima srce v nebesih.
Naj
nam Devica Marija izprosi milost, da bi neomajno verovali v večno življenje in se
čutili resnično povezane z našimi dragimi pokojnimi.