VATIKAN (sobota, 27. oktober 2012, RV) – Škofovska sinoda o novi evangelizaciji
se približuje svojemu zaključku. O sporočilu, ki ga pušča Božjemu ljudstvu, v oddaji
Octava dies premišljuje direktor Radia Vatikan, p. Federico Lombardi.
Premagati
strah z vero in zreti v svet z vedrim pogumom, da bi ta – čeprav poln protislovij
in izzivov – ostal vedno svet, ki ga Bog ljubi. Premišljevanje Cerkve o potrebi nove
evangelizacije se je seveda rodilo zaradi oddaljenosti od vere in težav oznanjevanja
na različnih delih današnjega sveta. A sporočilo, s katerim se sinoda
– preden se bo razšla – obrača na Cerkev, sploh niso obupane besede. So besede zavzetosti
in upanja, ki temeljijo na veri v Boga, na prisotnosti vstalega Kristusa in na moči
njegovega Duha. Nič pesimizma: globalizacija, sekularizacija in novi družbeni
scenariji, migracija morajo biti priložnosti evangelizacije.
Mnogovrstnost
in širina vprašanj, ki so se jih člani sinode dotaknili, je zvedena na notranje
povezano enoto ki izpostavlja prenovljeno Cerkev na vseh krajih sveta in v vseh njenih
delih in komponentah – družine, župnije, kler, laiki – v zavedanju njenega poslanstva.
Cerkev, ki je vedno v dialogu s svetom in njegovimi problemi, s kulturo, znanostjo,
izobraževanjem, umetnostjo; v dejavni ljubezni; a tudi na področju ekonomije,
dela in politike za služenje skupnemu dobremu. Predvsem pa Cerkev, ki je v konstruktivnem
dialogu z verniki drugih religij, in Cerkev, ki ne bi bila to, kar je, če ne bi zvesto
v kontemplaciji in molitvi še naprej iskala Božje obličje in prepoznavala
to obličje v ubogih, ki so vedno z nami.
Škofje in drugi člani sinode
se sedaj vračajo na kraje svojega služenja. Papežu, ki je zvesto spremljal vse njihovo
delo, za poglobitev puščajo bogat prispevek. Zapuščajo ga tudi vsej Cerkvi, ki se
v tem letu vere sedaj čuti še bolj spodbujena, da najde poti, kraje in načine, kako
z vsemi deliti dar vere: najlepše in najdragocenejše, kar obstaja.