Sinoda: Predstavljeni prvi konkretni predlogi dela po skupinah
VATIKAN (petek, 19. oktober 2012, RV) – Sinodalni očetje so se danes dopoldne
ponovno zbrali na generalni skupščini in v navzočnosti svetega očeta Beneditka XVI.
predstavili dosedanje sklepe dela po skupinah. Gre za konkretne predloge, ki bodo
nato vključeni v zaključne dokumente zasedanja škofovske sinode o novi evngelizaciji
in posredovanju krščanske vere.
Med temami, ki so bile postavljene v ospredje,
so prinašanje upanja v svet, ki se danes nahaja sredi krize, v spreminjajočo
se modernost, sredi katere je zaznati odsotnost Boga in obenem hrepenenje po njem.
Cerkev mora pri tem izprašati tudi svojo lastno vest: do tega, da govorimo o novi
evangelizaciji, je morda prišlo zato, ker so kristjani izgubili nekaj, kar jim Cerkev
ni znala ponuditi. Po drugi strani pa je za evangeliziranje treba najprej biti evangeliziran,
je skupaj s pozivom k zakramentu sprave odmevalo v sinodalni dvorani.
Delo
po jezikovnih skupinah je v ospredje postavilo tudi ekumenski in medverski dialog:
prvi daje verodostojnost evangeljskemu oznanilu, drugi pa, postavljen na dobro poznavanje
Svetega pisma in na pričevanje z življenjem, omogoča širjenje Božje besede v nekrščanskih
državah.
Škofje so prav tako izpostavili krizo družine, ki je jedro
evangelizacije. Družino je treba podpirati, starše pa spodbujati kot prve katehiste
svojih otrok ter poudarjati pomen zakramenta zakona. V tej povezavi je posebno mesto
v družini dodeljeno tudi starim staršem. Govora je bilo tudi o katehistih in
njihovi osrednji vlog v vseh fazah nove evangelizacije.
Prav tako je pomembna
vloga krščanskih politikov, ki zvesti cekvenemu nauku ne smejo pristajati
na kompromise, ampak slediti čisti vesti in vrednotam. Pri tem so bila omenjena tudi
dela na področju družbene pravičnosti in karitativnosti, ki sledijo načelom
družbenega nauka Cerkve, tudi zato, ker na ta način postaja oznanjevanje evangelija
verodostojno tudi med revnimi ter se ustvarjajo kraji srečevanja z Bogom.
Bolj
konkretni predlogi so govorili o pregledu katehetskih praks in zakrametov
uvajanja v krščanstvo ter o svetovnem misijonu evangelizacije, ki
bi ga papež lahko spodbudil v letu vere. Seveda je bilo govora tudi o množičnih
medijih. Izgubljanje občutka za sveto, ki ga mediji prinašajo, vodi v iznakaženo
podobo o krščanskem življenju. Če pa se jih uporablja na pravi način in s strani usposobljenih
oseb, komunikacijska sredstva postanejo zavezniki evangelizacije.
Nekatera
poročila o dosedanjem delu po skupinah so škofovski sinodi predlagala, da še bolj
razmisli o globalizaciji in sekularizmu ter jasno izpostavi vloga karizem in
priložnosti, ki jo te ponujajo Cerkvi, da še bolj prisluhne mladim ter da bolj
poudari vloga učiteljev in vzgojno-izobraževalnih ustanov v evangelizaciji.
Osrednje
mesto v novi evangelizaciji nedvomno pripada župnijam, ki so povabljene med
seboj oblikovati mrežo, pri čemer je bilo izpostavljeno, da je župnik pogosto prvi
katehist. Škofje niso izpustili pomena svetnikov in mučencev kot verodostojnih
oznanjevalcev in pričevalcev evangelija. Govora je bilo tudi o migrantih, ki
morajo biti vključeni v proces inkulturacije Božje besede.
Pred zaključkom
dopoldanskega srečanja so zbrane v sinodalni dvorani nagovorili še bratski delegat
sinode Michel Weinrich, profesor na evangeličanski teološki fakulteti v Bochumu
v Nemčiji, ter sedem tako imenovanih poslušalcev sinode.
Ob koncu je
generalni tajnik škofovske sinode Nikola Eterović še zatrdil, da so pri vatikanski
banki odpli račun za Sirijo. Nanj lahko sinodalni očetje v znak solidarnosti
do Sirije nakažejo denar, ki ga bo v prihodnjih dneh, skupaj s prispevkom Svetega
sedeža, posebna delegacija odnesla v Damask.