Zakaj mora Evropa najti svojo krščansko dušo - Benedikt XVI. v dokumentarcu Evropski zvonovi

VATIKAN (torek, 16. oktober 2012, RV) – Sinodalni očetje so si včeraj ogledali dokumentarni film z naslovom Evropski zvonovi – potovanje vere po Evropi. Dokumentarec, ki ga je pripravila Vatikanska televizija, govori o odnosih med krščanstvom, evropsko kulturo in prihodnostjo celine. Dejansko gre za vrsto intervjujev z znanimi osebnostmi iz verskega, političnega in kulturnega sveta, med njimi so tudi papež Benedikt XVI., ekumenski patriarh Bartolomej I., pravoslavni patriarh Kirill, anglikanski nadškof Rowan Williams in drugi.

Izpostavimo samo, kaj o Evropi v filmu pravi Benedikt XVI. Papež trdi, da ima Evropa tudi danes veliko težo v svetu, bodisi gospodarsko bodisi kulturno in intelektualno. In v skladu s to težo ima tudi veliko odgovornost. Vendar pa mora Evropa še najti svojo identiteto, da bi lahko govorila in delovala v skladu s svojo odgovornostjo. Po papeževem mnenju problem danes niso nacionalne razlike – te niso več povod za spore. Narodi s svojo kulturno, človeško in časovno raznolikostjo prej predstavljajo bogastvo, ki se med seboj dopolnjuje in ustvarja veliko simfonijo kultur.

Problem Evrope v iskanju njene identitete je po papeževih besedah v tem, da imamo danes v Evropi dve duši: prva duša je abstraktni razum, ki je proti zgodovinski in ki hoče dominirati nad vsem, ker se čuti nad vsemi kulturami. Gre za razum, ki je dospel do samega sebe, ki se želi osvoboditi od vseh kultur in kulturnih vrednot v korist abstraktne racionalnosti. Primer razsodbe Strasburga glede križev na javnih mestih je bil primer tega abstraktnega razuma, ki se želi osvoboditi od vsake tradicije in od same zgodovine, trdi Benedikt XVI. in dodaja, da na ta način ni mogoče živeti. Tudi čisti razum je pogojen z določeno zgodovinsko situacijo, samo tako lahko obstaja.

Druga duša je krščanska, nadaljuje papež. Odpira se za vse, kar je razumsko; sama je ustvarila drznost razuma in svobodo kritičnega razuma, a vendar ostaja pričvrščena na korenine, ki so izvor te Evrope in so jo zgradile v duhu velikih vrednot, velikih spoznanj in vizije krščanske vere. Ta duša mora preko ekumenskega dialoga med katoliško, pravoslavno in protestantsko cerkvijo najti skupen izraz in se mora srečati z abstraktnim razumom, torej sprejeti in ohranjati kritično svobodo razuma, upoštevajoč vse tisto, kar je razum naredil in lahko naredi, vendar pa ga prakticirati in konkretizirati v temelju, v koheziji z velikim vrednotami, ki nam jih je dalo krščanstvo. Samo v tej sintezi ima lahko Evropa svojo težo v medkulturnem dialogu človeštva danes in jutri, kajti razum, ki se je osvobodil vsake kulture, ne more vstopiti v medkulturni dialog, poudarja Benedikt XVI. Samo razum, ki ima zgodovinsko in moralno identiteto, se lahko pogovarja z drugimi in išče medkulturnost, v katero lahko vsi vstopijo in najdejo temeljno povezanost vrednot, ki lahko odprejo pot v prihodnost, k novemu humanizmu, ki mora biti naš cilj. Za nas ta humanizem raste ravno iz velike predstave o človeku, ki je upodobljen po Bogu in je podoba Boga, trdi papež.

Audio: