Vesoljna Cerkev vstopila v leto vere: Romanje skozi puščave sodobnega sveta, med katerim
jemljemo s sabo samo evangelij in vero Cerkve
VATIKAN (četrtek, 11. oktober 2012, RV) – Vesoljna Cerkev je danes vstopila
v leto vere. »Z velikim veseljem danes, 50 let po odprtju drugega vatikanskega
ekumenskega koncila, začnemo leto vere,« so bile besede papeža Benedikta
XVI. med slovesno sveto mašo, ki jo je ob vstopu v leto vere daroval na Trgu sv. Petra.
Ob njem je somaševalo štirinajst koncilskih očetov, ki so se pred 50. leti udeležili
koncila, 262 sinodalnih očetov, ki te dni v Vatikanu zasedajo o novi evangelizaciji,
patriarhi in višji nadškofi vzhodnih katoliških Cerkva in predsedniki škofovskih konferenc.
Slovesnosti sta se udeležila tudi ekumenski patriarh Bartolomej I. in anglikanski
nadškof Rowan Williams. Bogoslužje je bilo obogateno z nekaterimi simboličnimi trenutki,
ki so v spomin priklicali dogodke izpred 50 let: začetna slovesna procesija škofov
je spomnila na procesijo 12. oktobra 1962, s katero so koncilski očetje prvič vstopili
v vatikanski baziliko; sledilo je slovesno ustoličenje (introniziranje) evangelarija,
ki se ga je uporabljalo med koncilom; ob koncu maše je Benedikt XVI. simbolično izročil
še Katekizem katoliške Cerkve ter sedem koncilskih poslanic, s čimer je ponovil gesto
Pavla VI. ob sklepu koncila. »Vsa ta znamenja nas vabijo, da se poglobimo v duhovno
gibanje, ki je zaznamovalo drugi vatikanski koncil, ga naredimo za svojega in posredujemo
naprej njegov pravi smisel. In ta smisel je bil in še vedno je vera v Kristusa,«
je pojasnil papež v pridigi med mašo, ki se je je udeležilo okoli dvajset tisoč vernikov.
Drugi
vatikanski koncil temi vere ni posvetil posebnega dokumenta. Pa vendar je bil povsem
prežet z zavestjo in željo, da bi se ponovno potopil v krščansko skrivnost ter jo
na nov in učinkovit način ponudil sodobnemu človeku. Papež Janez XXIII., ki je sklical
drugi vatikanski koncil, je na njegovem odprtju pojasnil, da cilj koncila ni razpravljati
o določeni temi cerkvenega nauka, ampak ta nauk, poglobiti in predstaviti na način,
ki ustreza zahtevam našega časa. Benedikt XVI. je dejal, da se mu zdi najpomembnejše,
še posebej ob današnji obletnici, to da se po vsej Cerkvi ponovno oživi pozitivna
napetost, hrepenenje po ponovnem oznanjevanju Kristusa sodobnemu človeku. A da ta
notranja spodbuda k novi evangelizaciji ne bo ostala samo ideal in povzročila zmedo,
je treba, da se postavi na konkretno in precizno podlago, in ta podlaga so dokumenti
drugega vatikanskega koncila. »Koncil si ni izmislil ničesar novega glede
vere, prav tako ni hotel zamenjati to, kar je starodavno. Poskrbel je za to, da se
ta ista vera živi danes še naprej, da je še vedno živa vera v spreminjajočem
se svetu,« je zatrdil papež. »Koncilski očetje so vero
hoteli predstaviti na učinkovit način; in če so se z zaupanjem odprli
za dialog z modernim svetom, je to bilo zato, ker so bili gotovi v svoji veri, trdni
skali, na katero so se opirali.«
Benedikt XVI. je v nadaljevanju dejal,
da Cerkev danes novo leto vere in novo evangelizacijo ne ponuja zaradi obhajanja obletnice,
ampak zato, ker ju potrebuje in to še bolj kot pred 50. leti. Po papeževih besedah
je v teh zadnjih desetletjih napredovalo ''duhovno opustošenje'', razširila se je
praznina. A ravno začenši pri izkušnji te puščave, te praznine, lahko ponovno odkrijemo
veselje verovanja in njegov življenjski pomen za moške in ženske. »V puščavi
se ponovno odkrije vrednost tistega, kar je bistveno za življenje; tako so
vsodobnem svetu brezštevilna znamenja, pogosto izražena na impliciten
ali negativen način, ki govorijo o žeji po Bogu in zadnjem smislu življenja.
In v puščavi so potrebne predvsem osebe z vero, ki s svojim lastnim
življenjem kažejo pot proti obljubljeni deželi in tako ohranjajo upanje živo. Živeta
vera odpre srce za Božjo milost, ki osvobaja od pesimizma. Danes bolj kot kdaj
koli evangelizirati pomeni pričevati o novem življenju, ki ga je spremenil
Bog, in tako kazati pot,« je izpostavil papež. Leto vere, je sklenil pridigo,
lahko ponazorimo kot romanje skozi puščave sodobnega sveta, med katerim jemljemo s
sabo samo to, kar je bistveno: ne palice ne torbe ne kruha ne denarja ne dveh oblek,
ampak evangelij in vero Cerkve, katere dokumenti drugega vatikanskega ekumenskega
koncila so svetel izraz, kot je to tudi Katekizem katoliške Cerkve, izdan pred 20.
leti.