Papež v Loretu: Božji Materi želim izročiti ta poseben čas milosti za Cerkev, ki
se odpira pred nami
LORETO (četrtek, 4. oktober 2012, RV) – »Božji Materi želim izročiti
ta poseben čas milosti za Cerkev, ki se odpira pred nami.« Tako je zatrdil
papež Benedikt XVI. v Loretu, kamor je danes poromal, da bi Božji Materi Mariji izročil
škofovsko sinodo o novi evangelizaciji, ki se bo začela 7. oktobra, in leto vere,
ki se bo začelo 11. oktobra. Podobno je na današnji dan pred 50. leti v Loreto poromal
papež Janez XXIII. in Devici Mariji v priprošnjo izročil drugi vatikanski koncil.
Svete maše, ki jo je Benedikt XVI. dopoldne daroval na trgu pred baziliko Loretske
Matere Božje, se je udeležilo okoli pet tisoč vernikov, več kot tisoč pa jo je spremljalo
na bližnjih ulicah. Pred mašo je papež vstopil tudi v notrajnost svetišča, kjer se
nahaja nazareška hišica, ter se v tihi molitvi zaustavil pred Najsvetejšim. Med pridigo
je dejal, da želi »Presveti Materi Božji izročiti vse težave, ki jih živi
današnji svet v iskanju veselja in miru, probleme mnogih družin, ki zrejo v prihodnost
z zaskrbljenostjo, želje mladih, ki se odpirajo za življenje, trpljenje tistega, ki
čaka na solidarnost in ljubezen«.
Po besedah Benedikta XVI. imamo
v Loretu priložnost vstopiti v šolo Marije, ki je bila imenovana blažena, ker je verovala.
Svetišče v Loretu, ki je zgrajeno okoli njene zemeljske hiše, hrani spomin na trenutek,
ko je Gospodov angel prišel k Mariji z oznanilom učlovečenja, ona pa je nanj odgovorila.
»To ponižno bivališče je konkretno in otipljivo pričevanje največjega trenutka
v zgodovini: učlovečenja. Beseda je meso postala, in Marija, Gospodova služabnica,
je privilegiran kanal, preko katerega je Bog prišel bivat med nas.« Marija se
je v celoti dala na razpolago Božji volji, postala je kraj njegove prisotnosti, kraj,
kjer prebiva Božji Sin: »Bog postane človek, Marija postane Gospodova živa hiša,
svetišče, kjer prebiva Najvišji.« Janez XXIII. je pred petdesetimi leti v Loretu
povabil k premišljevanju te skrivnosti, premišljevanju o povezanosti med nebom in
zemljo, ki je cilj učlovečenja in odrešenja. Zatrjeval je, da je cilj samega koncila
bil vedno bolj širiti žarek učlovečenja in Kristusovega odrešenja v vse oblike družbenega
življenja in to je po besedah Benedikta XVI. povabilo, ki odmeva tudi danes. »V
sedanji krizi,« je zatrdil papež, »ki se ne nanaša samo na gospodarstvo, ampak
na različna družbena področja, nam učlovečenje Božjega Sina govori, kako je človek
pomemben za Boga in Bog za človeka.« Brez Boga namreč v človeku prevlada lastni
egoizem nad solidarnostjo in ljubeznijo, materialne stvari nad vrednotami, imeti nad
biti. Treba se je vrniti k Bogu, da bi se človek vrnil k temu, da je človek, je poudaril
papež. »Z Bogom se tudi v težkih in kriznih trenutkih obzorje upanja ne zmanjša:
učlovečenje nam pravi, da nismo nikoli sami, Bog je vstopil v našo človeškost in nas
spremlja.«
Benedikt XVI. je v nadaljevanju zatrdil, da smo tam,
kjer prebiva Bog, vsi doma, kjer prebiva Kristus, si njegovi bratje in sestre niso
več tujci. Marija, ki je Kristusova mati, je namreč tudi naša mati, odpira nam vrata
svojega doma in nas vodi, da vstopimo v voljo njenega Sina. Vera je torej tisto, kar
nam daje dom v tem svetu, nas povezuje v eno družino in iz vseh dela brate in sestre,
je izpostavil papež. Ob koncu pridige je nakazal še en pomemben vidik evangeljske
pripovedi o oznanjenju, in sicer to, da Bog prosi za človekov pristanek. Ustvaril
je svobodnega sogovornika in pričakuje, da mu njegova stvaritev odgovori v polni svobodi.
Bog prosi Marijin svobodni pristanek, da bi lahko postal človek. Res je, da je pristanek
Device sad božje milosti. A milost ne izbriše svobode, ravno nasprotno, ustvarja jo
in jo podpira. »Vera ničesar ne odtrga človeškemu bitju, ampak ji omogoči polno
in dokončno uresničitev,« je izpostavil Benedikt XVI.