Jože Možina, nagrajeni režiser filma 'Pedro Opeka, Prijatelj revežev':
Zelo sem vesel, da je zgodba prišla tudi v svet
VATIKAN (četrtek, 4. oktober 2012, RV) - Jože Možina, režiser filma Pedro
Opeka, The Friend of the Poor (Pedro Opeka, Prijatelj revežev) je na festivalu
ITN v Hollywoodu prejel nagrado za najboljšega režiserja v kategoriji dokumentarnih
filmov. Poklicali smo gospoda Jožeta Možino in ga prosili:
»Gospod
Jože Možina ali lahko za Radio Vatikan predstavite za kakšno nagrado gre, kakšen je
njen pomen?« »Lep pozdrav iz Ljubljane na Radio Vatikan, lep pozdrav tudi
vašim poslušalcem. Nagrada je s filmskega festivala, ki je bil sredi septembra
v Los Angelusu v Hollywoodu, filmske družbe ITN, neodvisne filmske produkcije. Zajemal
je več kategorij: od igranih do dokumentarnih, tudi kratkih filmov. V kategoriji dokumentarnih
filmov se je zgodila ta nagrada. Moram reči, da precej nepričakovano, ker je bila
konkurenca huda in tudi, ker vemo, kakšen je ta ameriški, hollywoodski okus.
Vtis je bil, ko je direktor festivala povedal, da ga je Pedro Opeka in ta film pretresel,
da gre za neko posebno zadevo. Seveda sem zelo vesel, da je zgodba prišla tudi v svet.«
»Zanima
nas, v čem vas je lik Pedra Opeke navdihoval, da ste uspeli iz svojih
avtorskih in režiserskih sposobnosti potegniti najbolje, da ste tako dobro bodisi
filmsko kakor vsebinsko prikazali njegovo podobo in s tem prepričali
tiste, ki so vam podelili nagrado.« »Vsi naši, vaši poslušalci poznajo
Pedra Opeko. Vedo, da gre za močno karizmatično osebnost, ki ni močna po besedah,
ampak po dejanjih. Dejansko je oseba, ki sledi evangeliju v tej najboljši možni meri.
Dobro, eno je to vedeti, drugo pa je to videti od blizu. Imel sem to
čast, to priložnost, to milost, da mi je bilo to dano. In zato jename
Pedro Opeka tudi ob spoznanju, videnju, kako deluje, zelo močno vplival tudi na osebni
ravni. Nekje sem rekel, da je šlo za neke permanente duhovne vaje, in tudi za eno
osebno spremembo. Ne v dovoljšnji meri, da bi se človek res popolnoma popravil, ampak
vendarle tudi zame osebno je bil to velik korak naprej v duhovnem smislu. Vsa ta občutenja,
ki sem jih – ki smo jih - kot ekipa doživeli na Madagaskarju, v srečanjih z njimi,
tudi v srečanjih pozneje, ki smo jih imeli v Sloveniji, sem poskušal na čim bolj pošten
način preliti na filmsko platno, in očitno mi je to uspelo.
Film je
presenetljiv po rezultatih, ki jih je dosegel že v Sloveniji. Z eno ponovitvijo
ga je gledalo kar pol milijona ljudi. To je ogromen rezultat, sploh pa za dokumentarni
film, ki presega vse, kar se je do sedaj na tem področju, v tej kategoriji predvajalo
v Sloveniji. Hkrati pa je tudi podatek, da ni res, da so ljudje otopeli,
da jih nič ne briga za sočloveka. Očitno ne, ker so tukaj tako številčno
prisostvovali temu filmu. Končno pa gre za zgodbo o duhovniku z drugega
konca sveta, ki se ukvarja z reveži na drugem koncu sveta. To je nekaj, kar končno
v vsakodnevnem življenju Slovenca naj ne bi brigalo. Pa ga briga. Veseli me
tudi to, da ima nov film praktične aplikcije. Ne samo, da je tukaj ljudi ozavestil,
ampak je koristil tudi Akamasoji, gibanju Pedra Opeke. Saj sem ravno v petek slišal,
da darovi za Pedra Opeko še naraščajo.«