LORETO (torek, 2. oktober 2012, RV) – Marijino svetišče v Loretu se pripravlja
na obisk papeža Benedikta XVI. To bo prvi v vrsti več pomembnih dogodkov v življenju
vesoljne Cerkve, ki so na programu v oktobru. Sveti oče bo v četrtek v Loretu tako
vse skupaj izročil Marijini priprošnji.
Črna Marija To romarsko središče
je bilo že v preteklosti tesno povezano s papeži. Tu se, kot pravi izročilo, nahaja
dom svete družine iz Nazareta. Svetišče pa slovi tudi zaradi t. i. črne Marije ali
lavretanske Device. Gre za kip, ki ga verniki častijo v notranjosti nazareške hišice.
Njegova posebnost je temno Marijino obličje, ki je značilno za najstarejše podobe.
Zgodovina tega kipa sega v 14. stoletje, vendar pa se je leta 1921 izgubil v požaru.
Leto kasneje je tako nastala nova podoba, ki je delo Leopolda Celanija in je izdelana
iz lesa libanonske cedre. Najpomembnejša praznika za loretsko svetišče sta 8. september,
ko obhajamo Marijino rojstvo, in 10. december, ko se spominjamo prihoda nazareške
hišice v Loreto.
Pomembni romarji To Marijino svetišče v Loretu pa
ni povezano le s Petrovim naslednikom. Kraj so obiskale tudi druge pomembne zgodovinske
osebnosti. Med drugim so v Loreto tako poromali svetniki: sv. Ignacij Lojolski, sv.
Frančišek Ksaver, sv. Alojzij Gonzaga, sv. Karel Boromejski, sv. Terezija Deteta Jezusa,
sv. Maksimilijan Kolbe in sv. Gianna Beretta Molla. V Loretu pa so se kot romarji
zaustavili tudi nekateri vladarji in osebnosti iz sveta kulture ali znanosti. Leta
1585 so prišli štirje japonski knezi, ki so bili v kraju sprejeti z velikimi častmi.
Leta 1618 se je tam ustavil Galileo Galilei, leto zatem je peš iz Benetk v Loreto
v zahvalo Mariji poromal slavni filozof René Descartes. Kmalu po svojem spreobrnjenju
v katoliško vero, leta 1655, je prišla tudi kraljica Kristina Švedska. Leta 1770 je
bil v Loretu skladatelj Wolfgang Amadeus Mozart, ki je kasneje v spomin na ta svoj
obisk uglasbil lavretanske litanije.
Lavretanska tradicija Vsa ta
slavna imena in še številni drugi romarji pričajo o dolgoletni tradiciji romanj v
Marijino svetišče v Loretu. Le-ta so se pričela že ob koncu 13. stoletja, oz. vse
odkar je bila pripeljana nazareška hišica. Prisotnost čaščenja na tem svetem kraju
potrjujejo literarni, ikonografski in arheološki viri. Prva znana romanja iz okoliških
krajev so tako izpričana v prvih letih 14. stoletja, kmalu zatem so začeli prihajati
romarji od drugod po Italiji, leta 1322 pa je že zabeleženo prvo romanje iz tujine,
in sicer iz Nemčije, nedolgo zatem pa še iz Grčije in iz severnoevropskih dežel. Odpustki,
ki so jih odobrili papeži, izrazi pobožnosti s strani vernikov in milosti, ki jih
je podeljevala Marija, so vse bolj spodbujali ta pojav. V 16. stoletju je bil Loreto
za kristjane eden najpomembnejših romarskih ciljev in poznan je bil že po celem svetu.
Zaradi tveganja in nevarnosti, ki so jih predstavljale poti in prevozna sredstva,
pa so se že takrat začela organizirana skupinska romanja, katerih pomenljiv odmev
so tudi še današnja peš romanja v Loreto.