Rim: Prva konferenca Filipincev, izseljenih v Evropo
RIM (četrtek, 27. september 2012, RV) – Danes se je v Rimu začela prva Konferenca
Filipincev v Evropi, ki jo organizirata Svetovni svet Filipincev v diaspori in Komisija
Filipincev v tujini. Zbrane udeležence dogodka, ki se bo sklenil v soboto, je danes
nagovoril predsednik Papeškega sveta za pastoralo migrantov in potujočih Antonio Maria
Vegliò. V govoru je izpostavil predvsem migracijo mladih Filipincev. Po podatkih Organizacije
za gospodarsko sodelovanje in razvoj so leta 2008 bili Filipini na osmem mestu med
državami, od koder prihajajo migranti. Velik del jih prihaja ravno v Evropo in pomagajo
ohranjati raven razvoja z opravljanjem del, katerih starajoča se evropska družba ne
more več ohranjati.
Nadškof Vegliò je filipinski migracijski menedžment označil
kot dober, saj si prizadeva pridobivati delovni trg za filipinske migrantske delavce
ter podpira in ščiti njihove pravice. K njegovi izboljšavi bo prispeval tudi večji
poudarek na vlogi, ki jo mednarodna filipinska migracija lahko ima v prid domačega
filipinskega razvoja, je dejal Vegliò. Spomnil je, da je večina filipinskih migrantov
žensk in da je 84 odstotkov delavcev mladih, starih med 15 in 44 let. V Evropo prihajajo
zaradi iskanja boljših zaposlitvenih možnosti ali ker se želijo pridružiti svojim
že izseljenim sorodnikom. Vatikanski predstavnik je izrazil papeževo zaskrbljenost
glede slabega položaja mladih migrantov. Dve od petih papeževih poslanic za svetovni
dan migrantov in beguncev sta zato posvečeni ravno njim. Benedikt XVI. je v obema
izpostavil, da mladi migranti pripadajo dvema kulturama, skupaj s prednostmi in težavami,
ki iz tega izhajajo. Po eni strani lahko srečanje med dvema različnima kulturnima
izročiloma pomeni veliko obogatitev, po drugi strani pa se soočajo z nevarnostjo izgube
svoje izvorne kulture, medtem ko si prizadevajo postati del gostujoče kulture. Na
srečo so filipinske družine na splošno trdne in močne, razširjena družina pa ima še
vedno pomembno vlogo. Pomembne so tudi filipinske skupnosti, ki z odprtostjo sprejmejo
migrante, ki v tuji državi nimajo sorodnikov. Varnost, ki jo mladi filipinski migranti
na ta način doživijo, jim tudi olajša vstop v novo etnično skupino in jih odpre za
medkulturni dialog.
Ključnega pomena za boljšo integracijo in pridobivanje
izobrazbe je po Vegliòjevih besedah tudi učenje jezika gostujoče države. Filipinci
sicer govorijo angleščino, kar jim olajša komunikacijo v tujini, a za pravilno družbeno
vključenost je nujno, da se dobro naučijo lokalnega jezika. Integracija prav tako
zahteva poznavanje državnih zakonov in njihovo spoštovanje, kar je tudi dober način
za pridobitev spoštovanja s strani lokalnega prebivalstva in olajšanje skupnega življenja.
Vegliò je tudi dejal, da mnogo univerzitetno izobraženih Filipincev v tujini opravlja
nekvalificirana dela. Zato bi bilo dobro oblikovati strategije, ki bi jim dale priložnost
postati pomemben vir ne le za starajočo se Evropo, ampak tudi vir za razvoj njihove
lastne države.