Papež med splošno avdienco: Liturgija je privilegiran prostor srečevanja z Bogom

VATIKAN (sreda, 26. september 2012, RV) – »Liturgija je privilegiran prostor, kjer Bog govori vsakemu med nami, tukaj in zdaj, ter čaka na naš odgovor.« Tako je papež Benedikt XVI. začel katehezo med današnjo splošno avdienco, ki je bila posvečena liturgiji, dragocenemu izviru, ob katerem vernik lahko raste v molitvi. »Beseda ''liturgija'' izvirno pomeni ''javno opravilo, ''službo ljudstva v prid ljudstva'',« beremo v Katekizmu katoliške Cerkve. ''Služba ljudstva v prid ljudstva'' po papeževih besedah govori o ljudstvu, ki samo po sebi ne obstaja, ampak je nastalo zahvaljujoč velikonočni skrivnosti Jezusa Kristusa. Božje ljudstvo torej ne obstaja zaradi krvnih vezi, teritorija, narodnosti, ampak nastane zaradi dela Sina Božjega in občestva z Očetom. Katekizem tudi pravi, da »v krščanskem izročilu hoče beseda ''liturgija'' povedati, da je Božje ljudstvo udeleženo pri Božjem delu« (1069), kajti Božje ljudstvo kot tako obstaja samo zaradi Božjega dela. To je želel pred 50. leti izpostaviti tudi drugi vatikanski koncil. Prvi koncilski dokument je bil tako posvečen ravno liturgiji. Benedikt XVI. je nadaljeval, da je koncil z liturgijo na svetlo postavi¸l prvenstveno in prednostno mesto Boga. Osnovni kriterij za liturgijo je namreč njena usmerjenost k Bogu. Če pogled na Boga ni odločilen, potem tudi vsaka druga stvar izgubi svojo smer.

Božje delo, pri katerem smo kot Božje ljudstvo poklicani biti udeleženi, so njegova zgodovinska dela, ki nas vodijo k odrešenju, katerega vrhunec je smrt in vstajenje Jezusa Kristusa, kot pravi koncilska konstitucija o liturgiji. Ta liturgično opravilo definira kot Kristusovo delo. Oba pomena sta po papeževih besedah neločljivo povezana. Kajti svet in človeka odrešuje Jezus iz Nazareta. Skrivnost Kristusove smrti in vstajenja pa se zame danes uresničuje v Kristusovem delovanju po Cerkvi, preko liturgije, pri čemer je papež posebej navedel zakrament evharistije, zakrament sprave in tudi druga zakramentalna dejanja. Velikonočna skrivnost Kristusove smrti in vstajenja je tako v središču teologije liturgije drugega vatikanskega kocila.

Da bi se Kristusova velikonočna skrivnost uresničila, je Kristus vedno prisoten v svoji Cerkvi, predvsem v liturgičnih opravilih. Zato je liturgija privilegiran prostor srečevanja kristjanov z Bogom in Jezusom Kristusom. Vsako zakramentalno opravilo je srečanje Božjih otrok z njihovim Očetom, v Kristusu in Svetem Duhu, in to srečanje se izraža kot pogovor, z dejanji in besedami. Po papeževih besedah je zato prva zahteva za dobro liturgično opravilo to, da je molitev in pogovor z Bogom, predvsem poslušanje in nato odgovor. Benedikt XVI. je v nadaljevanju pojasnil, da nam sveta liturgija ponuja besede, mi pa moramo vanje vstopiti, jih sprejeti vase in se z njimi uglasiti. »Temeljni element pogovora z Bogom med liturgijo je usklajenost med tem, kar govorimo z usti, in tem, kar nosimo v srcu,« je izpostavil papež.

Spomnil je še, da so pred evharističnim bogoslužjem verniki povabljeni, da dvignejo svoja srca k višku, stran od skrbi, želja in razstresenosti. »Naše srce se mora odpreti Božji besedi in se zbrati v molitvi Cerkve, da bi v besedah, ki jih posluša in govori, dobilo usmeritev k Bogu. Pogled srca se mora obrniti h Gospodu, ki je sredi med nami – to je njegovo temeljno razpoloženje,« je zatrdil papež. Ko namreč s to osnovno držo živimo liturgijo, je našemu srcu odvzeta sila teže, ki vleče k tlom, in se začne dvigovati k višku, k resnici in ljubezni, k Bogu. »Poslanstvo Kristusa in Svetega Duha, ki v zakramentalnem bogoslužju Cerkve oznanja, posedanja in priobčuje odrešenjsko skrivnost, se nadaljuje v srcu, ki moli. Duhovni očetje včasih primerjajo srce z oltarjem,« piše v Katekizmu katoliške Cerkve.

Benedikt XVI. je ob koncu kateheze še dejal, da dobro obhajamo in živimo liturgijo takrat, ko svoje srce dvignemo k Bogu, ostajamo v molitveni drži in se pridružimo Kristusovi skrivnosti in pogovoru Sina z Očetom. Bog sam nas uči moliti, je poudaril papež. On sam nam je dal ustrezne besede, da bi nas obrnil k sebi, besede, ki jih srečamo v psalmih, liturgičnih molitvah in evharističnem obhajanju. »Prosimo Gospoda, da bi se vsak dan bolj zavedali, da je liturgija delo Boga in človeka; da je molitev, ki izvira iz Svetega Duha in iz nas, vsa naravnana k Očetu, v edinosti z učlovečenim Božjim Sinom,« je še povabil papež.

Audio: