Razstava ob 50-letnici romanja Janeza XXIII. v Loreto
LORETO (torek, 25. september 2012, RV) – 4. oktobra leta 1962 ob 6.30 zjutraj
je iz Vatikana odpeljal vlak. Papež Janez XXIII. je odšel na romanje v Loreto. Petdeset
let po tem zgodovinskem dogodku v mestecu, v katerem se nahaja Marijino svetišče,
ki slovi zaradi nazareške hišice, pripravljajo razstavo. Posvečena bo spominu na papeževo
romanje tik pred začetkom drugega vatikanskega koncila, na praznik sv. Frančiška Asiškega.
Razstavo si bo mogoče ogledati do 27. januarja 2013, odprl pa jo bo papež Benedikt
XVI. In sicer natanko petdeset let po romanju Janeza XXIII., torej prihodnjega 4.
oktobra, ko bo tudi sam obiskal Loreto, kjer bo Mariji izročil zasedanje škofovske
sinode in leto vere.
Medtem ko bo Benedikt XVI. na pot odšel s helikopterjem,
pa je Janez XXIII. potoval z vlakom. Na vseh postajah ob poti so ga pričakale in pozdravljale
množice vernikov. Njegovo romanje je bilo namreč izrednega pomena in velja za zgodovinskega,
saj se je takrat prvič po več kot enem stoletju zgodilo, da je Petrov naslednik zapustil
Rim in se oddaljil od območja za vatikanskimi zidovi. Pred Janezom XXIII., ki je torej
prvi papež modernega časa, ki je odšel iz Vatikana, da bi se srečal z verniki, je
to nazadnje storil papež Pij IX. leta 1857.
Tokratna razstava v Loretu želi
poudariti pomen osebnosti Janeza XXIII. Vključevala bo preko sto eksponatov: liturgične
predmete, umetniška dela, fotografije, novinarska poročila, pričevanja in druge dokumente,
ki so zaznamovali izstopajoče trenutke romanja pred petdesetimi leti in izstopajo
zaradi svoje dragocenosti, enkratnosti, zanimivosti ali zgodovinske pomenljivosti.
Tako si bo na razstavi med drugim mogoče ogledati zlati kroni, ki ju je papež Janez
XXIII. prinesel v dar za podobo loretske Matere Božje z otrokom. Med njegovimi osebnimi
predmeti bodo izstopali njegov rožni venec, prstan in naprsni križ, pa tudi papeški
klobuk in štola, ki ju je nosil med takratnim romanjem. Ogledati si bo mogoče tudi
avto, s katerim so Janeza XXIII. pred petdesetimi leti pripeljali z železniške postaje
do Marijinega svetišča.
Navsezadnje pa bosta na ogled še nosilnici papežev
Pija VII. in Pija IX., ki imata globoko simbolično vrednost. Po zaslugi Pija VII.
se je v Loreto vrnil Marijin kip, ki je bil predhodno, v času Napoleona, odnesen v
Francijo. Pij IX., ki je bil že od mladih let dalje povezan s svetiščem v Loretu,
pa je bil na Marijino priprošnjo tam ozdravljen svoje bolezni. Po tem dogodku leta
1815, ko je imel 21 let, se je tudi odločil za duhovniško življenje. Omenjeni nosilnici
torej simbolično nakazujeta globoke vezi med Marijinim svetiščem v Loretu in Petrovim
naslednikom.