S papežem Benediktom XVI. skozi minuli teden

VATIKAN (nedelja, 23. september 2012, RV) – »Prepričan sem, da bo libanonski narod v svoji raznoliki, a dobro povezani verski in družbeni sestavi znal z novim zagonom pričevati za resnični mir, ki se rojeva iz zaupanja v Boga.« Tako je Benedikt XVI. med splošno avdienco spregovoril o svojem zadnjem apostolskem potovanju, ki ga je pred tednom dni vodilo v Libanon.

Papež izpostavil Libanon kot vzor dialoga in sodelovanja
Kot je dejal, je potovanje bilo »ganljiv cerkveni dogodek« in obenem priložnost za dialog v državi, ki je kompleksna, a simbolična za celotno regijo, in sicer zaradi sobivanja in sodelovanja med različnimi verskimi in družbenimi sestavinami. Med njegovim obiskom so ljudje Libanona in Bližnjega vzhoda z navdušenjem živeli pomembno izkušnjo vzajemnega spoštovanja, razumevanja in bratstva, kar predstavlja veliko znamenje upanja za vse človeštvo. »Gospodu se zahvaljujem za ta dragoceni dar, ki daje upanje za prihodnost Cerkve na teh ozemljih: mladi, odrasli in družine, spodbujeni s trdno željo, da ukoreninijo svoje življenje v Kristusu, ostanejo zasidrani v evnageliju, hodijo skupaj s Cerkvijo,« je zatrdil papež. »Današnji svet potrebuje jasna in odločna znamenja dialoga in sodelovanja in to je Libanon bil in mora še naprej ostajati zgled za vse arabske države in za preostali svet.«

Primarna skrb škofa je prizadevanje za novo evangelizacijo
»Vera zahteva verodostojne pričevalce, ki zaupajo v Gospoda in se mu izročajo ter so živo znamenje prisotnosti Vstalega v svetu,« je dejal papež na avdienci z novimi škofi, ki so se v Rimu udeležili srečanja Kongregacije za škofe. »V kolikor ste člani škofovskega zbora, morate vedno imeti posebno skrb za vesoljno Cerkev, na prvem mestu pospeševati in varovati edinost vere. Škof, prvi pričevalec vere, spremlja pot vernikov ter daje zgled življenja, ki se z zaupanjem izroča Bogu.« Da bi bil zanesljiv učitelj in glasnik vere, mora živeti v Gospodovi prisotnosti kot Božji človek. Ni namreč mogoče biti v službi človeka, ne da bi prej služil Bogu, je poudaril papež. Primarna skrb škofa je pospeševanje in podpiranje prepričljivejšega cerkvenega prizadevanja za novo evangelizacijo, da bi se odkrilo veselje verovanja in ponovno našlo navdušenje za sporočanje vere. Škofje so poklicani, da pospešujejo in gojijo občestvo in sodelovanje med vsemi stvarnostmi svoje škofije. »Evangelizacija namreč ni delo nekaterih strokovnjakov, ampak celotnega Božjega ljudstva, pod vodstvom pastirjev. Vsak vernik, v občestvu in z občestvom, se mora čutiti odgovornega za oznanjevanje in pričevanje evangelija.«

Papež francoskih škofom: Pomembno je podpirati in braniti družino
»Braniti življenje in družino v družbi še zdaleč ni nazadnjaško, ampak prej preroško, kajti prispeva k pospeševanju tistih vrednot, ki omogočajo celostni razvoj človeške osebe, ustvarjene po Božji podobi,« je zatrdil Benedikt XVI. francoskim škofom, ki so prišli v Rim na obisk ad limina apostolorum. Papež je poudaril, da je korist, ki jo Cerkev in vsa družba imata od zakona in družine, prevelika, da se ne bi temeljito zavzemali na tem specifičnem pastoralnem področju. Zakon in družina sta ustanovi, ki se ju mora podpirati in braniti pred vsemi poskusi vnašanja dvoumnosti v resnico o njima. Vsaka povzročena jima škoda je rana, ki je povzročena skupnemu človeškemu bivanju kot takemu, je poudaril papež.

Odgovornost politikov je iskanje skupnega dobrega in zaščita človeškega dostojanstva.
»Kriza nas obvezuje, da na novo zarišemo pot, sprejmemo nova pravila in poiščemo nove oblike obveznosti, s čimer kriza postane priložnost za trezno presojanje in novo načrtovanje.« To je med drugim poudaril papež med avdienco z voditelji mednarodnega združenja Sredinskih demokratov. Civilno in politično prizadevanje lahko po papeževih besedah na ta način dobi novo spodbudo in zagon v iskanju trdnega etičnega temelja. Odsotnost slednjega na ekonomskem področju je ravno prispevala k nastanku sedanje globalne finančne krize. Politični in institucionalni prispevek, katerega nosilci so tudi politiki, se ne bo mogel omejiti zgolj na odzivanje na urgentne zadeve, ki jih narekuje logika trga, ampak bo moral nadaljevati z iskanjem skupnega dobrega ter promocijo in varovanjem neodtuljivega dostojanstva človeške osebe. Spoštovanje življenja v vseh njegovih fazah, od spočetja do naravne smrti je prepleteno tudi s spoštovanjem zakona kot neločjive zveze med enim moškim in eno žensko in kot temelja za družinsko življenje. V družini, utemeljeni na zakonu in odprti za življenje, oseba izkusi spoštovanje in zastonjsko ljubezen ter obenem prejema solidarnost, ki ji pripada. Družina predstavlja osnovni in odločilni prostor za vzgojo osebe. »Družina, osnovna celica družbe, je zato korenina, ki hrani ne le posamezno osebo, ampak tudi same temelje družbenega sobivanja,« je zatrdil Benedikt XVI.

Audio: