Benedikt XVI.: Glavna točka, v kateri se Bog in človek razlikujeta, je ošabnost
CASTEL GANDOLFO (nedelja, 23. september 2012, RV) – Papež Benedikt XVI. je
med nagovorom pred molitvijo Angelovega češčenja na dvorišču poletne rezidence
v Castel Gandolfu na današnjo 25. nedeljo med letom razložil Jezusovo potrpežljivo
razlaganje Božje logike ljubezni, ko učenci ne razumejo, da bo moral trpeti, umreti
in tretji dan vstati od mrtvih. Po molitvi in blagoslovu je sveti oče spomnil na včerajšnjo
beatifikacijo duhovnika Louisa Brissona, ustanovitelja oblatinj in oblatov sv. Frančiška
Saleškega. »Z veseljem se pridružujem zahvaljevanju škofijske skupnosti
v Troyesu ter duhovnim sinovom in hčeram novega blaženega.«
Sveti
oče je zbrane vernike nagovoril z besedami: »Na naši poti z Markovim evangelijem smo
prejšnjo nedeljo vstopili v drugi del, torej na zadnjo pot proti Jeruzalemu in proti
vrhuncu Jezusovega poslanstva. Potem, ko je Peter v imenu apostolov izpovedal vero
Vanj in ga priznal za Mesijo (prim. Mr 8,29), je Jezus začel odkrito govoriti o tem,
kar se bo na koncu zgodilo. Evangelist prinaša tri zaporedne napovedi smrti in vstajenja
v 8., 9., in 10 poglavju. V njih je Jezus na vedno bolj jasen način napovedal, kaj
ga čaka in to, da je to nujno potrebno. Današnji evangeljski odlomek vsebuje drugo
od teh napovedi. Jezus pravi: 'Sin človekov' s tem označi sebe, 'bo
izročen ljudem v roke in ga bodo umorili, ko pa bo umorjen, bo po treh dneh vstal'
(Mr 9,31). Učenci 'pa niso razumeli te besede, vendar so se ga bali vprašati'
(v. 32).
Dejansko, ko beremo ta del Markove pripovedi, postane jasno, da je
med Jezusom in učenci globoka notranja razdalja. So namreč, če tako rečemo, na različnih
valovnih dolžinah, tako da Učiteljevi govori niso razumljeni, oziroma samo površno.
Apostol Peter, potem ko je razodel svojo vero v Jezusa, si dovoli očitati mu, ker
je napovedal, da mora biti zavržen in umorjen. Po drugi napovedi trpljenja pa učenci
med seboj razpravljajo, kdo med njimi je največji (prim. Mr 9,34). Po tretji pa Jakob
in Janez prosita Jezusa, da bi lahko sedela na njegovi desnici in njegovi levici,
ko bo v slavi (prim. Mr 10,35-40). So pa še tudi druga znamenja te razdalje. Naprimer,
učenci ne uspejo ozdraviti božjastnega dečka, ki ga nato Jezus ozdravi z močjo molitve
(prim. Mr 9,14-29). Ali ko prinašajo pred Jezusa otroke, jih učenci grajajo, medtem
ko je Jezus vznejevoljen nad učenci ter želi, da otroci ostanejo in jim pravi, da
samo tisti, ki je kakor otroci, lahko vstopi v Božje kraljestvo (prim. Mr 10,13-16).
Kaj
nam pove vse to? Spominja nas, da je Božja logika vedno drugačna od naše, kakor je
to razodel Bog sam po ustih preroka Izaija: 'Kajti moje misli niso vaše misli in
vaše poti niso moje poti, govori Gospod' (Iz 55,8). Zaradi tega je v hoji za Gospodom,
za človeka vedno potrebna globoka spreobrnitev, torej sprememba mišljenja in življenja.
Potrebno je odpreti srce za poslušanje, pustiti se razsvetliti in notranje preoblikovati.
Glavna točka, v kateri se Bog in človek razlikujeta, je ošabnost. V Bogu ni ošabnosti,
saj je popolna polnost in je ves usmerjen v ljubiti in darovati življenje, medtem
ko je v nas ljudeh ošabnost močno zakoreninjena in je zato potrebna nenehna budnost
in očiščevanje. Mi, ki smo majhni, se hočemo pokazati pred drugimi velike in biti
prvi. Bog pa se ne boji ponižati se in biti zadnji. Devica Marija je popolnoma 'usklajena'
z Bogom. Z zaupanjem ji kličimo, naj nas uči zvesto hoditi za Jezusom po poti ljubezni
in ponižnosti.