Blaženi Janez Pavel II. o blaženem škofu Antonu Martinu Slomšku

Iz homilije med beatifikacijo v Mariboru, 19. septembra 1999.

"Izkažimo čast slavnim možem... njihovo ime živi iz roda v rod. Ljudstva bodo pripovedovala o njihovi modrosti, občestvo bo oznanjalo njihovo slavo" (Sir 44,1a.14b-15).

1. Te Sirahove besede so danes ponovno zazvenele med nami. Ko smo jih poslušali, smo se nehote spomnili na osebnosti, ki so se med slovenskim ljudstvom odlikovale po svojih krepostih: pomislili smo, na primer, na škofe Friderika Barago, Janeza Gnidovca in Antona Vovka, na patra Vendelina Vošnjaka in na mladega Lojzeta Grozdeta.

Mislili smo še posebej nanj, ki ga Cerkev danes razglaša za blaženega: na mariborskega škofa Antona Martina Slomška, prvega sina slovenskega naroda, povzdignjenega do časti oltarja. V njem vam danes predstavljam vzor tiste svetosti, o kateri sem vam že ob svojem prvem obisku pred tremi leti govoril kot o edini moči, ki premaga svet. Zato sem vesel, da smo se zopet srečali in da lahko vodim to slovesno sveto mašo.


2. Današnji evangelij, ki govori o trti in mladikah, nas opominja, da je mogoče obroditi sadove samo v povezanosti s Kristusom. S tem nam Jezus pojasnjuje svetost Antona Martina Slomška, ki sem ga danes z veseljem razglasil za blaženega. On je bil mladika, ki je obrodila obilne sadove krščanske svetosti, visoke omike in ljubezni do domovine, zato stoji danes pred nami kot sijajen zgled življenja po evangeliju.

Z novega blaženega žari predvsem lik krščanske svetosti. Po vzoru Kristusa je postal usmiljeni Samarijan slovenskega ljudstva in pozorno skrbel za oblikovanje duhovnikov in vernikov. Z apostolsko gorečnostjo, ki nam je še danes v zgled, se ni utrudil pri delu za evangelizacijo, ko je navdihoval ljudske misijone, ustanavljal in spodbujal številne bratovščine, vodil duhovne vaje ter širil ljudske pesmi in duhovne spise. V pravem pomenu izraza ga lahko imenujemo "katoliški pastir", ki so mu cerkveni predstojniki zaupali pomembne pastoralne naloge tudi v drugih predelih tedanje države.

Zvest in predan Cerkvi je Slomšek pokazal široko odprtost za ekumenizem in je bil eden prvih, ki se je v Srednji Evropi zavzel za edinost kristjanov. Naj njegova navdušenost za edinost spodbudi ekumenska prizadevanja, da bodo kristjani v tem delu Evrope prestopili prag tretjega tisočletja "če že ne popolnoma združeni, vsaj zelo blizu tega, da premagajo delitve drugega tisočletja" (V zarji tretjega tisočletja, 34).


3. Veliko pozornosti je novi blaženi izkazoval kulturi. Sredi prejšnjega stoletja se je dobro zavedal vloge, ki jo bo imela za prihodnost naroda izobrazba njegovih članov, še zlasti mladih. Zato je pastoralnemu delovanju pridružil prizadevanje za rast omike, ki je bogastvo naroda, dediščina vseh in tisti humus, iz katerega more ljudstvo črpati prvine, potrebne za svojo rast in razvoj.

Prepričan o tem se je Slomšek zavzel za mladino z ustanavljanjem šol ter omogočil izdajanje knjig, koristnih za osebnostno in duhovno oblikovanje. Bil je mnenja, da je treba razloge za stranpota mladih iskati v pomanjkanju ustrezne izobrazbe in vzgoje. Družina, šola in Cerkev - je učil - morajo združiti svoje napore v resen vzgojni program, pri čemer naj vsaka ohranja področje svoje avtonomije, vse pa naj se ozirajo na skupne vrednote.

Samo temeljita vzgoja in izobraževanje omogočata pripravo žen in mož, ki so sposobni oblikovati svet, odprt za večne vrednote resnice in ljubezni.


4. Novega blaženega so vedno prevevala tudi čustva žive ljubezni do domovine. Skrbel je za slovenski jezik, spodbujal primerne socialne reforme, pospeševal dvig narodove omike in si na vse načine prizadeval, da bi njegovo ljudstvo zavzelo dostojno mesto v zboru drugih evropskih narodov. Pri tem pa nikoli ni zapadel v kratkovidni nacionalizem ali postavljal krivičnih zahtev nasproti neupravičenim težnjam sosednjih ljudstev.

Novi blaženi se vam ponuja kot vzor pristnega domoljubja. Njegove pobude so odločilno zaznamovale prihodnost vašega naroda in so pomembno prispevale k dosegu vaše neodvisnosti. In ko se oziram proti dragim deželam Balkana, v zadnjih letih žalostno zaznamovanem s spori in nasiljem, s skrajnimi nacionalizmi, s krutim etničnim čiščenjem in z vojnami med ljudstvi in kulturami, bi rad vsem pokazal pričevanje blaženega Slomška. Njegov zgled pričuje, da je mogoče biti iskren domoljub in z enako iskrenostjo živeti in sodelovati z ljudmi druge narodnosti, druge kulture in druge vere. Naj njegov zgled in še posebej njegova priprošnja dosežeta večjo solidarnost in pristni mir med vsemi narodi tega obširnega področja Evrope!


5. Predragi bratje in sestre drage Slovenije! Hodite po sledeh tega svojega svetniškega in velikodušnega rojaka, ki je hrepenel spoznati Božjo voljo in jo uresničevati za vsako ceno. Njegova notranja trdnost in njegov evangeljski optimizem sta bila zakoreninjena v neomajni veri v Kristusovo zmago nad grehom in nad hudobijo.

Posnemajte ga zlasti vi, dragi mladi Slovenci, kakor on tudi vi brez oklevanja posvetite svoje mlade moči delu za nebeško kraljestvo in službi bratom. Vam, duhovniki, naj bo zgled goreče delavnosti in požrtvovalnosti. Vam, prizadevni laiki, posebno tistim, ki delate v javnih ustanovah, naj bo vzor poštenosti, nepristranskega služenja, pogumnega iskanja pravičnosti in skupne blaginje.

Bodite graditelji miru tudi znotraj Evrope! Proces združevanja, za katerega si prizadeva vsa celina, ne more temeljiti le na gospodarskih interesih, ampak se mora navdihovati v tistih krščanskih vrednotah, v katerih so njene najstarejše in pristne korenine. Samo Evropa, pozorna do človeka in vseh njegovih pravic je cilj, za katerega velja zastaviti svoje moči! Naj stara Evropa posreduje novim rodovom baklo človeške in krščanske civilizacije, ki je razsvetljevala pot naših dedov skozi tisočletje, ki se končuje.


6. S takšnimi pričakovanji vabim vse k molitvi za bližnjo škofovsko sinodo, ki se bo čez nekaj dni v Rimu zbrala k zasedanju, da bi premišljevala o Kristusu, živečem v Cerkvi, kot viru upanja za Evropo. To bo pomembna priložnost za poglobitev posebnega poslanstva, ki ga imajo evropska ljudstva v svetu: Evropa, ki je učiteljica civilizacije in ki zna ceniti bogastva Zahoda in Vzhoda.

Prav se mi zdi tukaj ponoviti preroške besede, ki jih je Slomšek izrekel na nekem ljudskem misijonu: "Pravijo: 'Svet se je postaral, človeški rod je izgubljen, Evropi se bliža konec.' Da, ako prepustimo človeštvo njegovemu naravnemu hodu, njegovi pogubni smeri, ne, ako se moč od zgoraj, ki se hrani v Jezusovi religiji, v njegovi Cerkvi, spet razlije v vse razrede človeškega rodu in jih poživi."

Sprejmimo od blaženega Slomška ta izreden pouk. Naj nam pogumni Božji služabnik pomaga, da bomo mladike neumrljivega življenja, ki bodo povsod širile evangelij upanja in ljubezni.

Amen!

Audio: