Benedikt XVI.: Osnovna skrb škofa je nova evangelizacija

VATIKAN (četrtek, 20. september 2012, RV) – Benedikt XVI. je danes sprejel v avdienco okoli 120 škofov, ki so bili posvečeni v zadnjem letu in se te dni udeležujejo srečanja, ki ga zanje pripravlja Kongregacija za škofe. To, da so se na začetku svojega novega poslanstva skupaj zbrali v Rimu, je po papeževih besedah primeren trenutek, da konkretno doživijo občestvo med seboj, se srečajo s Petrovim naslednikom in okrepijo občutek odgovornosti za vso Cerkev. »V kolikor ste člani škofovskega zbora, morate vedno biti posebej vneti za vesoljno Cerkev, na prvem mestu pospeševati in varovati edinost vere,« je zatrdil papež. Dodal je, da je Jezus zaupal oznanjevanje evangelija predvsem pastirjem, ki morajo sodelovati med seboj in s Petrovim naslednikom, dokler evangelij ne doseže vse ljudi. To je posebej nujno v današnjem času, ki škofe kliče, da z izvirnostjo vabijo ljudi v srečanje s Kristusom ter utrjujejo vero.

Primarna skrb škofa je pospeševanje in podpiranje prepričljivejšega cerkvenega prizadevanja za novo evangelizacijo, da bi se odkrilo veselje verovanja in ponovno našlo navdušenje za sporočanje vere. Škofje so poklicani, da pospešujejo in gojijo občestvo in sodelovanje med vsemi stvarnostmi svoje škofije. »Evangelizacija namreč ni delo nekaterih strokovnjakov, ampak celotnega Božjega ljudstva, pod vodstvom pastirjev. Vsak vernik, v občestvu in z občestvom, se mora čutiti odgovornega za oznanjevanje in pričevanje evangelija,« je poudaril papež.

Nova evangelizacija se je po njegovih besedah začela z drugim vatikanskim koncilom, ki ga je papež Janez XXIII. videl kot nove binkošti, ki bi naj prispevale k razcvetu Cerkve v vsem njenem bogastvu in v njenem materinskem stegovanju proti vsem področjem človeškega delovanja. Učinki teh novih binkošti so se podaljšali in dosegli življenje Cerkve v vseh njenih izrazih: od institucionalnega do duhovnega, od soudeleženosti laikov v Cerkvi do karizmatičnega razcveta in svetosti.

Vsa ta dediščina je po papeževih besedah zaupana v pastoralno skrb škofov. »Črpajte iz dediščine nauka, duhovnosti in svetosti, da boste vzgajali v veri svoje vernike, tako da bo njihovo pričevanje verodostojnejše,« je Benedikt XVI. spodbudil zbrane škofe. Škofovska služba od škofov obenem zahteva, da govorijo o razlogu upanja, ki je v njih (1 Pt 3,15), tistim, ki iščejo vero ali zadnji smisel življenja, saj tudi v njih nevidno deluje milost. Kristus je namreč umrl za vse. Papež je škofe spodbudil, naj si prizadevajo, da bo vsaki osebi na sistematičen in celosten način prestavljena temeljna vsebina vere, prav tako pa naj odgovorijo na vprašanja, ki jih zastavlja današnji tehnološki in globalizirani svet. Pri tem je temeljnega pomena Katekizem katoliške Cerkve, ki je varno vodilo za poučevanje vere in za občestvo v eni veroizpovedi. »Stvarnost, v kateri živimo, zahteva, da ima kristjan trdno formacijo,« je poudaril papež.

»Vera zahteva verodostojne pričevalce, ki zaupajo v Gospoda in se mu izročajo ter so živo znamenje prisotnosti Vstalega v svetu,« je nadaljeval sveti oče. »Škof, prvi pričevalec vere, spremlja pot vernikov ter daje zgled življenja, ki se z zaupanjem izroča Bogu.« Da bi bil zanesljiv učitelj in glasnik vere, mora živeti v Gospodovi prisotnosti kot Božji človek. Ni namreč mogoče biti v službi človeka, ne da bi prej bil služabnik Boga. Papež je pri tem izpostavil pomen sprejemanja Božje besede v molitvi in hranjenje z evharistijo, kar je življenjskega pomena za njihovo službo. Benedikt XVI. je škofe še spodbudil k očetovski naklonjenosti in bližini do duhovnikov, skrbi za revne in trpeče, izpostavil je pomen njihove bližine do družin, staršev, otrok in mladih ter prav tako posebno skrb za semeniščnike.

Avdio: