Kardinal Ryłko pred začetkom leta vere: Da lahko govorimo o Bogu, moramo govoriti
z Bogom
VATIKAN (sreda, 19. september 2012, RV) – Ko je papež Benedikt XVI. napovedal
leto vere, nas je s tem želel predvsem spodbuditi, da bi svojo vero živeli na nov
način. S to trditvijo kardinal Stanisław Ryłko, predsednik Papeškega sveta za laike,
začenja svoje razmišljanje o letu vere, ki je bilo objavljeno v vatikanskem časopisu
L'Osservatore Romano. Kardinal nadaljuje, da je vprašanje vere danes izziv, nekaj,
kar nas mora prebuditi iz spanca naše ravnodušnosti ter razvneti našo pozornost in
čuječnost. Ponovno je potrebno odkriti vero kot »skriti zaklad« in »dragocen
biser«, za katera je vredno podariti vse. In to bi moral biti cilj vseh vernikov.
Vsi
kristjani smo torej poklicani k vsakodnevnemu odkrivanju pomena daru vere in njene
lepote. Marsikdo vero vidi kot težko breme, ki onemogoča uživanje življenja. Mnogi
tudi menijo, da spoštovanje zapovedi ne dopušča popolne svobode in sreče. A vera ni
niti ovira niti teža, je poudaril kardinal Ryłko. Vera je dar, ki našemu bivanju odpira
nova in privlačna obzorja. To vprašanje vere je za človeka zato vedno osrednje in
odločilno vprašanje.
Sveti oče večkrat ob raznih priložnostih omeni dramatično
situacijo vere v današnjem svetu. Danes obstaja več oblik puščave. Med njimi so puščava
revščine, lakote ali žeje, puščava zapuščenosti, samote, uničene ljubezni. Obstaja
pa tudi puščava zamračitve Boga, izpraznjenja duha. In zunanjih puščav je vse več
ravno zato, ker so notranje puščave postale tako zelo prostrane. Papež to širjenje
notranje puščave v človeku opisuje z besedami, kot so »nenavadna pozaba Boga«,
»izključitev Boga«, »zavrnitev Boga«, »odsotnost Boga« ali »novo
poganstvo«.
Med eno svojih avdienc se je Benedikt XVI. zaustavil ob tem,
od kod ta notranja puščava izvira. Takrat je spomnil na besede sv. Gregorja Velikega,
ki si je zastavil vprašanje, kako je mogoče, da človek reče ne tistemu, kar je največje,
in da nima časa za tisto, kar je najpomembnejše. Gregor Veliki nato odgovarja, da
tak človek ni nikoli zares izkusil Boga, nikoli ga ni okusil. Papež Benedikt XVI.
pa je k temu svetnikovemu razmišljanju dodal, da kadar je človek popolnoma zaposlen
s svojim svetom in z materialnimi skrbmi, takrat njegova zmožnost zaznavanja Boga
oslabi.
Noben kristjan, ob tem opozarja kardinal Stanisław Ryłko, ne more smatrati
vere kot vprašanja, ki bi bilo zaključeno enkrat za vselej. Gre namreč za izziv, ki
nam neprenehoma zastavlja vprašanja. Gre za močan opomin, naj dopustimo, da v našem
življenju prevlada »biti« in ne »delati«. Kardinal na tem mestu še enkrat
spomni na papeževe besede, in sicer na njegovo svarilo, da je za Boga mogoče storiti
mnogo in pri tem vendarle ne srečati Boga. V takem primeru angažiranost nadomesti
vero in se tako sčasoma od znotraj izprazni. To pa je razlog, da se je danes tako
zelo nujno vrniti nazaj k Bogu in izhajati iz njega. Prvi pogoj, da lahko govorimo
o Bogu, je namreč, da govorimo z Bogom.
S tega vidika je leto vere, ki se bo
pričelo 11. oktobra, velik dar. Treba ga je sprejeti s hvaležnostjo in občutkom odgovornosti.
O tem je prepričan predsednik Papeškega sveta za laike, ki je na koncu izpostavil
še pomembno vlogo cerkvenih gibanj in novih skupnosti. Te v skladu s svojimi karizmami
omogočajo določeno pot vere, katere cilj je prav živeti vero na nov način. Na tej
poti pa človek vsak dan odkriva lepoto vere in obenem okuša Boga. Cerkvena gibanja
in skupnosti so torej prave delavnice in šole vere. So kraji, kjer se oblikujejo krščanske
osebnosti, ki so trdne, močne in odrasle v veri.