Sporočilo nadškofa dr. Marjana Turnška ob Slomškovem letu 2012

MARIBOR (torek, 18. september 2012, RV) – Od 26. novembra 2011 do 25. novembra 2012 pod geslom Svetost prenavlja svet poteka Slomškovo leto, ki je namenjeno počastitvi spomina 150. obletnice smrti bl. Antona Martina Slomška. Mariborski nadškof in metropolit dr. Marjan Turnšek je ob višku praznovanj Slomškovega leta pripravil izjavo o škofu Slomšku.

Letošnjega 24. septembra nekaj minut čez poldeveto zvečer, ko bodo po župnijah mariborske metropolije zvonili zvonovi, bo obhajanje jubilejnega Slomškovega leta doseglo svoj vrhunec. To je namreč ura njegove blažene smrti v duhu svetosti, kot so jo zaznali že njegovi sodobniki. In to prepričanje se poglablja vse do danes. Od lanskega 26. novembra naprej smo poglabljali svoje poznavanje Slomška kot moža vere, buditelja narodne zavesti, vsestranskega umetnika in kulturnika, šolnika in pisatelja; in še bolj škofa, ki je škofijski sedež uspešno prestavil v Maribor, in le-ta je tudi zaradi tega lahko letos EPK, in škofa, ki je zbral večino štajerskih in del koroških Slovencev v mejah preurejene škofije, kar je v tem delu pomagalo ohraniti in razvijati slovenstvo v duhu reka: »sveta vera bodi vam luč, materni jezik pa ključ do zveličavne narodove omike«.

Poldrugo stoletje po smrti je bl. prvi škof v Mariboru živ. Katoliški verniki smo prepričani, da je bila zanj njegova zemeljska smrt rojstvo za nebesa. Zato je v teh dneh njegovo pomembno sporočilo v naš čas, tako poln skrbi in zazrtosti v krizne situacije, da zanj smrt ni bila odsotnost življenja, ampak prehod v polno življenje, saj je njegova vizija življenja zajemala tudi vstajenje. Slomškova kultura je kultura življenja, ki lahko daje pogum in upanje v marsikje danes zakoreninjeni nekulturi smrti ali sredi občutka brezupne sivine bivanja. Zato nam že vse jubilejno leto kliče: »Svetost prenavlja svet!« Kadar je svetništvo pristno, vedno priteguje. Svetništvo je namreč pristno uresničenje človeka. Je vedno unikatno, ker je vsak človek enkraten, a vedno atraktivno za druge. Sicer ne bi za časa bl. papeža Janeza Pavla II. in tudi po njem bilo toliko razglašenj za blažene in svetnike. Ljudje potrebujemo vzornike, če ni pristnih svetniških zgledov, si iščemo druge zvezdnike. Veselimo se, da imamo v bl. Slomšku slovenski zgled pristnega človeka, vrednega posnemanja. Kakor v svojem času tudi danes Slomšek v »postarano« Evropo, ki je s svojo povezavo v veliki vsestranski krizi in mrzlično išče izhod v boljše čase, sporoča: svet, ki se oddaljuje od Boga, ne more postati boljši; samo Božja navzočnost v zgodovinskem dogajanju lahko zagotovi boljšo prihodnost. Z nenavadno gotovostjo in jasnostjo pa sporoča tudi: če Evropa ne bo spoštovala svetišča zakonske zveze in s tem povezane družine, kot si jo je zamislil Stvarnik, nima prihodnosti. V veliki želji, da bi Slomšku čim prej pripadel tudi vzdevek »sveti«, se mu v svojih velikih potrebah še bolj goreče priporočajmo.

S slovesno akademijo v mariborskem hramu gledališke umetnosti, na obletni dan Slomškove beatifikacije, poživljamo dolžen spomin na velikega Slovenca – moža kulture, ki je povzdignil »liko in ceno slovenščine«; pred njegovo stolnico pa se na Slomškovo nedeljo naj v vrhuncu bogoslužnega slavja v nebeške višave dviga naša hvaležnost za prvega škofa v Mariboru in prvega blaženega v samostojni Sloveniji, da bo njegova priprošnja še naprej naša trdna opora pri iskanju poti nove evangelizacije, katere zavetnik je, in pri osebnem uresničevanju svetosti.

Vsem, ki vam bl. škof Slomšek kaj pomeni, želim lepe praznične dni ob obhajanju 150-letnega spomina na njegovo blaženo smrt!

Audio: