Duhovne misli papeža Benedikta XVI. za 24. nedeljo med letom

Na današnjo 24. nedeljo med letom nas Božja Beseda nagovarja z dvema bistvenima vprašanjema, ki bi ju takole povzel: 'Kdo je zate Jezus iz Nazareta?' in pa: 'Tvojo vero prevedeš tudi v dejanja, ali ne?' Prvo vprašanje najdemo v današnjem evangeliju, tam, kjer Jezus vpraša svoje učence: 'Kaj pa vi pravite, kdo sem?' Petrov odgovor je natančen in takojšen: 'Ti si Kristus', torej Mesija, od Boga maziljeni, poslan da osvobodi njegovo ljudstvo. Peter in drugi apostoli torej, za razliko od večine ljudi, verjamejo da Jezus ni samo izreden učitelj ali prerok, temveč veliko več. Imajo vero: verujejo, da je v Njem navzoče Božje delo. Takoj po tej izpovedi vere pa, ko je Jezus prvikrat odkrito napovedal, da bo moral trpeti in biti umorjen, se je isti Peter uprl viziji trpljenja in smrti. Jezus ga je torej moral močno pograjati in mu tako dal razumeti, da ne zadostuje samo verovati, da je On Bog, temveč je potrebno, gnani od ljubezni, hoditi za njim po isti poti, poti križa (prim. Mc 8,31-33). Jezus ni prišel poučevati nas neke filozofije, temveč pokazati pot ali bolje pot, ki vodi v življenje.

Ta pot je ljubezen, ki je izraz resnične vere. Če kdo ljubi bližnjega s čistim in velikodušnim srcem, pomeni da resnično pozna Boga. Če pa nekdo pravi, da ima vero, pa ne ljubi bratov in sester, ni pravi vernik. V njem Bog ne prebiva. To jasno trdi sveti Jakob v drugem mašnem berilu današnje nedelje: 'če (vera) nima del: sama zase je mrtva' (Jak 2,17). Glede tega bi rad navedel zapis svetega Janeza Zlatoustega, ko razlaga navedeni odlomek iz Jakobovega pisma, takole piše: 'Nekdo lahko ima pravo vero v Očeta, v Sina, kakor tudi v Svetega Duha, pa če nima poštenega življenja, mu njegova vera ne bo pomagala za zveličanje. Ko torej bereš v evangeliju: 'Večno življenje pa je v tem, da spoznajo tebe, edinega resničnega Boga' (Jn 17,3), ne misli, da to zadostuje za zveličanje. Potrebno je čisto življenje in neoporečno obnašanje'.

Devica Marija je verjela Gospodovi Besedi in ni izgubila vere v Boga, ko je videla svojega Sina zavrnjenega, zasramovanega in prebitega na križ. Ostala je ob Jezusu, trpela je in molila, vse do konca in videla žarečo zarjo njegovega vstajenja. Od nje se učimo pričevati svojo vero z življenjem v ponižnem služenju, pripravljeni osebno plačati za zvestobo evangeliju dejavne ljubezni in resnice, prepričani, da nič, kar tako storimo, ne bo izgubljeno.

Audio: