Papeževe besede o sv. Janezu Zlatoustem: Spoznanje se mora prenesti v življenje
VATIKAN (četrtek, 13. september 2012, RV) – Cerkev danes obhaja god sv. Janeza
Zlatoustega ali Krizostoma. Kot je dejal papež Benedikt XVI., ki je temu cerkvenemu
očetu iz 4. stoletja posvetil dve splošni avdienci septembra 2007, gre za svetnika
»izbrane človeške rahločutnosti in globoke krščanske vere«. Čeprav je nekaj
let preživel kot puščavnik, je za svojo poklicanost prepoznal pastoralno služenje.
In tako je postal »pastir duš«. Kot je dejal sveti oče, je iz zaupnega odnosa
z Božjo besedo, ki ga je gojil v času samote, v njem dozorela »neustavljiva potreba
po oznanjanju evangelija, po podarjanju tistega, kar je v letih premišljevanja prejel
sam, tudi drugim«.
Teologija Janeza Zlatoustega je pastoralna, je še poudaril
Benedikt XVI. Zanjo je značilna predvsem stalna pozornost na doslednost med mislijo,
izraženo z besedami, in življenjem samim. To je bila tudi rdeča nit njegovih katehez,
s katerimi je pripravljal katehumene na prejem svetega krsta. Poznavanje resnice in
poštenost življenja sta bila zanj dva neločljiva elementa: »Spoznanje se mora prenesti
v življenje.« Besedila, ki jih je ta svetnik zapustil človeštvu, skrbijo za celostni
razvoj osebe, v njenih telesnih, intelektualnih in duhovnih razsežnostih. Njegovo
pastoralno delo je bilo sestavni del življenja Cerkve, v kateri vsakdo, tudi laiki,
s krstom prejme duhovniško, kraljevsko in preroško službo. Zato je vsaka krščena oseba
do neke mere odgovorna za zveličanje drugih in naj ne bi skrbela le sama zase.
Papež
Benedikt XVI. je o sv. Janezu Zlatoustem povedal še, da je bil zelo dobrega srca.
In čeprav je bilo njegovo življenje nemirno, je bil kot dobri pastir do vsakogar prisrčen
in očetovski. Zlasti je bil pozoren do vprašanj, ki so zadevala zakon in družino.
Vernike pa je hotel privesti tudi »od stvarstva k Stvarniku«. Kazal je na lepoto
stvarstva in prosojnost Boga v njem. Stvarstvo je bilo zanj kot »nekakšna lestev,
po kateri se vzpenjamo k Bogu, da bi ga spoznali«. Istočasno pa zaradi naše slabotnosti
tudi Bog sestopa k človeku in mu pošilja pismo, Sveto pismo. Obenem se je spustil
tudi sam in postal eden od nas. Navsezadnje pa »Bog vstopa v sredo našega življenja
še po Svetem Duhu in nas tako spreminja iz notranjosti našega srca«.
Priljubljena
tema sv. Janeza Zlatoustega je bila »neizrekljivi in nedoumljivi načrt«, ki
ga Bog vodi z ljubeznijo, kar je naša gotovost. Kljub osebnemu trpljenju je ta svetnik
po papeževih besedah prav s svojim življenjem »potrdil izkustvo, da Bog ljubi vsakega
od nas z neskončno ljubeznijo in zato hoče, da bi bili vsi odrešeni«.