Papež katoliškim laikom v Afriki: Afrika je poklicana biti 'celina upanja'

KAMERUN (sreda, 5. september 2012, RV) – Biti priča Jezusa Kristusa v Afriki danes: to je geslo vseafriškega kongresa za katoliške laike, ki se je včeraj začel v mestu Yaoundè v Kamerunu. Srečanje je pozdravil tudi papež Benedikt XVI., ki je ob tej priložnosti naslovil pismo na kardinala Stanisława Ryłka, predsednika Papeškega sveta za laike. Ta vatikanski dikasterij je skupaj s Kamerunsko škofovsko konferenco namreč organizator dogodka. Na šestdnevnem kongresu v Yaoundèju so se zbrali škofje, duhovniki in predvsem številni laiki iz celotne Afrike.

Sveti oče v svojem pismu najprej spominja na posinodalno apostolsko spodbudo Naloga Afrike. Delo udeležencev kongresa se opira na svetopisemske besede »Vi ste sol zemlje … Vi ste luč sveta« (Mt 5,13-14). Na le-te pa opozarja tudi podnaslov omenjenega dokumenta. Apostolsko spodbudo je sveti oče afriškim vernikom izročil novembra lansko leto v Beninu. Kot je dejal sam, je v njej Cerkvi v Afriki želel ponuditi nekaj teoloških in pastoralnih smernic za njeno pot. Tokratni kongres je pomenljiv korak pri uresničevanju tistega, kar je Sveti Duh navdihnil sinodalnim očetom med drugim posebnim zasedanjem za Afriko, ki je potekalo oktobra 2009 v Rimu.

»Med mojimi potovanji na to celino,« nadaljuje papež Benedikt XVI. v pismu, »sem ob različnih priložnostih potrdil, da je Afrika poklicana biti 'celina upanja'.« Te besede pa niso bile zgolj priložnostne, ampak nakazujejo »svetlo obzorje, ki se odpira pogledu vere«. Papež Benedikt XVI. nato piše, da se odgovori na probleme, s katerimi se spopada Afrika, na prvi pogled zares ne zdijo enostavni. Celo tradicionalne vrednote afriške kulture so danes zaradi sekularizacije ogrožene. Temu pa je potrebno dodati še senco fundamentalističnega terorizma. »Toda če v srce afriških ljudstev gledamo z globljim pogledom,« nadaljuje sveti oče, »odkrijemo veliko bogastvo duhovnih izvirov, ki so za naš čas dragoceni. Ljubezen do življenja in družine, smisel za veselje in medsebojno deljenje, navdušenje nad življenjem vere v Gospoda ...« Vse to je papež lahko opazoval med svojimi potovanji v Afriko in vse to ostaja vtisnjeno v njegovem srcu. Zato zbrane na kongresu v Kamerunu spodbuja: »Nikoli ne dopustite, da bi se nizka relativistična in nihilistična mentaliteta prebila v vašo resničnost! Sprejemajte in s prenovljeno močjo razširjajte oznanilo radosti in upanja, ki ga prinaša Kristus, oznanilo, ki je zmožno očistiti in okrepiti velike vrednote vaših kultur.«

Benedikt XVI. je zatem spomnil na Jožefino Bakhito, svetnico iz Sudana. Le-ta je kot »priča upanja«, saj razodeva, kako srečanje z Bogom lahko globoko preoblikuje vsako človeško bitje. To srečanje daje istočasno tudi zagon za premagovanje navidez še tako nepremostljivih ovir. Bakhita je bila sužnja, vendar jo je Bog vodil k spoznanju, da je svoboden Božji otrok. Odkritje krščanskega upanja pa je v njej vzbudilo tudi željo, da bi, kar je prejela sama, delila z vsemi. Zato je prav oblikovanje Afrike v »celino upanja« tista obveza, ki mora danes usmerjati poslanstvo afriških katoliških laikov.

S tega vidika je kongres v Kamerunu tudi pomenljiv trenutek med pripravami na dva velika cerkvena dogodka, ki se bosta začela v kratkem: škofovska sinoda za novo evangelizacijo in leto vere. Kdor je sam prejel dar vere, naj bi jo tudi oznanjal drugim. Vera je dar od Boga, ki ga je potrebno sprejeti, negovati in poglabljati. To pa naj bi potekalo istočasno z oznanjevanjem evangelija. V smislu, da vera spodbuja oznanjevanje, oznanilo pa krepi vero. Benedikt XVI. pri tem spominja še na nepozabne besede bl. Janeza Pavla II., ki je dejal, da se »vera krepi prav s podarjanjem«.

Evangelizirati za Cerkev pomeni prinašati veselo oznanilo v vse plasti človeštva in z njegovim vplivom tako od znotraj oblikovati novo človeštvo. Pri tem preoblikovanju družbe pa imajo nenadomestljivo vlogo verni laiki, še piše sveti oče: »Možje in žene, mladi, ostareli in otroci, družine in družba, cela Afrika danes pričakuje 'ambasadorje' vesele novice, verne laike, ki prihajajo iz župnij, iz živih cerkvenih občestev, cerkvenih gibanj in novih skupnosti, ki so zaljubljeni v Kristusa in Cerkev, polni veselja in hvaležnosti za krst, ki so ga prejeli, ter ki so pogumni ustvarjalci miru in oznanjevalci resničnega upanja.«

Audio: