Benedikt XVI. med splošno avdienco govoril o molitvi v Apokalipsi

VATIKAN (sreda, 5. september 2012, RV) – Kateheza med današnjo splošno avdienco papeža Benedikta XVI., ki je ponovno potekala v Vatikanu, je bila posvečena molitvi v zadnji knjigi Nove zaveze Razodetju ali Apokalipsi. Po papeževih besedah Apokalipsa predstavlja v molitvi zbrano skupnost, kajti ravno v molitvi čutimo vedno večjo prisotnost Jezusa med nami. Bolj molimo, bolj mu postajamo podobni in Jezus zares vstopi v naše življenje in ga vodi, nam podarja veselje in mir. Koliko bolj ga poznamo, ljubimo in mu sledimo, toliko bolj čutimo potrebo, da se zaustavimo v molitvi z njim ter tako prejmemo vedrino, upanje in moč v našem življenju, je zatrdil sveti oče.

Razodetje nas poveže z molitvijo krščanskega zbora, ki se je zbral na Gospodov dan. Bralec posreduje zboru sporočilo, ki ga je Gospod zaupal evangelistu Janezu. Bralec in zbor tako predstavljata dva protagonista v razvoju knjige. Stalni dialog med njima oblikuje molitveno simfonijo, ki se razvija z veliko raznolikostjo oblik, vse do zaključka. S tem, ko poslušamo bralca, ki predstavlja sporočilo, in poslušamo in opazujemo zbor, ki se odziva, njuna molitev postaja naša. Prvi del Razodetja je sestavljen iz treh faz. Prva je sestavljena iz dialoga, ki se odvija med pravkar zbranim zborom in bralcem, ki zboru pravi: »milost vam in mir.« Ta pozdrav prihaja od Trojice: Očeta, Svetega Duha in Jezusa Kristusa. Zbor posluša in ko sliši ime Jezus Kristus, odgovori s hvalnico: »Njemu, ki nas ljubi in nas je s svojo krvjo osvobodil naših grehov ter napravil iz nas kraljestvo in duhovnike za svojega Boga in Očeta, njemu slava in oblast na veke vekov. Amen« (Raz 1,5b-6). Po papeževih besedah že prve vrstice Razodetja vsebujejo za nas veliko bogastvo. Pravijo nam, da naša molitev mora biti predvsem poslušanje Boga, ki govori. Potopljeni v mnoge besede nismo navajeni poslušati, predvsem postaviti se v zunanjo in notranjo tišino, da bi tako bili bolj pozorni na to, kaj nam hoče povedati Bog. Papež je izpostavil, da mora naša molitev, ki je pogosto le prošnja, biti predvsem hvalnica Bogu zaradi njegove ljubezni, daru Jezusa Kristusa, ki nam je prinesel moč, upanje in odrešenje.

V nadaljevanju bralec govori o Jezusovem ponovnem prihodu: »Glej, prihaja z oblaki in videlo ga bo vsako oko, tudi tisti, ki so ga prebodli, in zaradi njega se bodo bíli na prsi vsi narodi na zemlji« (Raz 1,7a). Zbor na to odgovori z »Da, amen« (Raz 1,7b). Na ta način izrazi sprejetje tega, kar mu je povedano, in prosi, da bi to zares postala resničnost. Gre za molitev zbora, ki premišljuje o Božji ljubezni, ki se je na najvišji način izrazila na križu, in prosi, da bi dosledno živeli kot Kristusovi učenci. Sledi odgovor Boga: »Jaz sem Alfa in Omega, govori Gospod Bog, on, ki je, ki je bil in ki pride, vladar vsega« (Raz 1,8). Bog, ki se razodene kot začetek in konec zgodovine, sprejme prošnjo zbora. On je bil, je in bo prisoten in dejaven s svojo ljubeznijo v človeških dogodkih v sedanjosti, prihodnoti, tako kot v preteklosti, dokler ne doseže končnega cilja. Benedikt XVI. je dodal, da stalna molitev v nas prebuja občutek glede Gospodove navzočnosti v našem življenju in zgodovini. Njegova prisotnost nas podpira, vodi in daje veliko upanje tudi sredi teme določenih človeških dogodkov. Nobena molitev, tudi tista sredi največje osamljenosti, ni nikoli osamitev in ni nikoli nerodovitna, ampak je življenjska limfa za gojenje krščanskega bivanja.

Druga faza molitve (Raz 1,9-11) še naprej poglablja odnos z Jezusom Kristusom. Gospod se pusti videti, govori, deluje in skupnost, ki mu je vedno bližja, posluša, se odziva in sprejema. Bralec predstavi Janezovo osebno srečanje s Kristusom na otoku Patmos, pri čemer je pripoved bogata s simboliko, na primer sedem zlatih svečnikov in ogenj. V tretji fazi molitve iz prvega dela Apokalipse pa bralec ponudi zboru sporočilo, namenjeno sedmim Cerkvam, v katerem Jezus govori v prvi osebi. Gre za sedem Cerkva v Mali Aziji, ki se nahajajo v okolici Efeza. Jezus najprej spregovori o razmerah v posamezni Cerkvi ter nato preide na Cerkve v vseh časih. Pokaže na svetlobo in sence v vsaki Cerkvi in kliče k spreobrnitvi, ohranjanju trdnosti, opravljanju prvotnih del, gorečnosti. Jezusove besede, če so poslušane z vero, takoj postanejo učinkovite: Cerkev v molitvi se s tem, da sprejme Gospodovo besedo, spremeni. Krščanska skupnost posluša to sporočilo ter prejme spodbudi za kesanje, spreobrnjenje, vztrajnost, rast v ljubezni in smer za hojo.

Audio: