P. Lombardi: Kardinal Martini je bil velik evangelizator

VATIKAN (sobota, 1. september 2012, RV) – Kardinal Carlo Maria Martini je bil za nadškofa Milana imenovan leta 1979 in je ostal na tem mestu do leta 2002. Zadnja leta je trpel zaradi Parkinsove bolezni. Njegovo zdravstveno stanje se je vidno poslabšalo v četrtek zvečer. Takrat je sedanji milanski nadškof, kardinal Angelo Scola, vse vernike povabil k molitvi zanj. Martini je umrl včeraj ob 15.45. Imel je 85 let. Pogreb bo v ponedeljek popoldne v milanski stolnici. Na vest o njegovi smrti se je odzval tudi vatikanski tiskovni predstavnik, p. Federico Lombardi, ki je o pokojnem dejal, da je bil velik evangelizator:

Smrt kardinala Carla Marie Martinija je dogodek, ki vzbuja vznemirjenost daleč onstran meja sicer zelo prostrane milanske nadškofije, katero je vodil 22 let. Kajti gre za škofa, ki je s svojo besedo, s svojimi številnimi spisi, s svojimi inovativnimi pastoralnimi pobudami, znal učinkovito pričevati in oznanjati vero ljudem našega časa. Tako si je pridobil spoštovanje oseb, ki so bile blizu in daleč. Mnoge sobrate v škofovstvu po raznih koncih sveta je navdihoval pri opravljanju njihovega poslanstva.

Martini je bil jezuit in strokovnjak za Sveto pismo. Božja beseda je bila izhodišče in temelj njegovega pristopa do vseh vidikov stvarnosti. Duhovne vaje svetega Ignacija Loyolskega so bile vodilo njegove duhovnosti in njegove duhovne pedagogike, neprenehnega neposrednega in konkretnega odnosa med branjem Božje besede in življenjem, duhovnega razločevanja in odločanja v luči evangelija.

Po pogumni intuiciji Janeza Pavla II. je kulturno in duhovno bogastvo tega človeka služilo pastoralnemu vodenju ene največjih škofij na svetu. Njegov način vodenja pa je bil značilen. V svojem zadnjem delu, knjižici, ki je izšla nedavno z naslovom Škof, Martini piše: »Škof naj ne misli, da bo lahko učinkovito vodil ljudi, ki so mu bili zaupani, z mnogovrstnimi predpisi in odloki, s prepovedmi in negativnimi sodbami. Nasprotno, stavi naj na notranjo formacijo, na okus in čar Svetega pisma, predstavlja naj pozitivne utemeljitve našega delovanja v skladu z evangelijem. Tako bo dosegel veliko več kot s strogim opominjanjem na spoštovanje pravil.«

To je dragocena dediščina, o kateri lahko resno razmislimo, ko iščemo poti nove evangelizacije.

Audio: