2012-08-29 16:06:36

Benedikt XVI. katehezo posvetil Janezu Krstniku: Kompromisov pri resnici ni


CASTEL GANDOLFO (sreda, 29. avgust 2012, RV) – Janez Krstnik je edini svetnik, pri katerem praznujemo tako dan njegovega rojstva kot smrti. Na to je spomnil papež Benedikt XVI. med današnjo splošno avdienco v Castel Gandolfu. Te se je med drugim udeležilo preko 2.500 francoskih ministrantov, ki so te dni na romanju v Rimu. Tokratno katehezo pa je sveti oče posvetil liturgičnemu prazniku mučeništva Janeza Krstnika, ki ga obhajamo na današnji dan. Čaščenje tega svetnika je starodavno in globoko. Že evangelisti pišejo o njegovem rojstvu, življenju v puščavi in pridiganju. Evangelist Marko v odlomku, ki smo ga slišali pri bogoslužju danes, pa piše tudi o njegovi dramatični smrti.

Janez Krstnik je začel pridigati okoli leta 27 ali 28 po Kr. Ljudi je vabil, da »pripravijo pot za sprejem Gospoda in zravnajo ukrivljene steze svojega življenja«. Toda ni se omejil le na pridiganje o pokori in spreobrnjenju. Jezusa je prepoznal kot »Božje Jagnje« in bil je tako globoko ponižen, da je v njem pokazal pravega Božjega odposlanca. Sam pa se je umaknil na stran. Nazadnje je s krvjo izpričal svojo zvestobo Božjim zapovedim in tako dopolnil svoje poslanstvo. Papež Benedikt XVI. je spomnil na besede meniha iz 9. stoletja, sv. Bede, ki je dejal, da je Janez Krstnik dal svoje življenje za Jezusa Kristusa. Od njega so zahtevali, da zataji resnico. In ker tega ni storil, je umrl zanj, ki je Resnica.

Lahko se vprašamo, od kod je izviralo to življenje, tako močna, poštena in dosledna notranjost; moč, ki se je zoperstavila mogočnikom; osebnost, ki se je v polnosti predala, da bi pripravila pot Gospodu. Vse to je izviralo preprosto iz odnosa z Bogom. Rdeča nit celotnega bivanja Janeza Krstnika je bila molitev. »Janez Krstnik je Božji dar, za katerega sta dolgo molila njegova starša Zaharija in Elizabeta; je velik dar, ki ga s človeškega vidika ne bi bilo mogoče pričakovati, toda Bogu ni nič nemogoče.« Že rojstvo Janeza Krstnika je bilo naznanjeno na kraju molitve, v jeruzalemskem templju, in sicer prav, ko je šel Zaharija zažgat kadilo. Tudi rojstvo samo nato je bilo zaznamovano z molitvijo. Zaharijeve besede radosti, slave in hvale, ki jih vsako jutro ponavljamo pri hvalnicah, poveličujejo Božje delovanje v zgodovini in preroško nakazujejo Janezovo poslanstvo.

Življenje Janeza Krstnika se tudi še v nadaljevanju hrani iz odnosa z Bogom. Zlasti v obdobju, ki ga je preživel v puščavi. Le-ta je namreč »kraj skušnjave, pa tudi kraj, kjer človek začuti lastno uboštvo, saj je brez opore in materialne gotovosti«. Tam tako lahko doume, da je njegova edina trdna oporna točka Bog sam. Vendar pa Janez Krstnik ni le človek molitve in stalnega stika z Bogom, ampak je tudi vodnik do le-tega, je dodal sveti oče. V evangeliju po Luku beremo besede, s katerimi se učenci obračajo na Jezusa: »Gospod, nauči nas moliti, kakor je tudi Janez naučil svoje učence.« (Lk 11,1)

Praznik mučeništva Janeza Krstnika pa tudi nas, kristjane današnjega časa, spominja, da se pri ljubezni do Kristusa, njegove besede in resnice, ni mogoče zatekati h kompromisom: »Resnica je resnica in kompromisov pri tem ni.« Krščansko življenje tako rekoč zahteva mučeništvo, je nadaljeval Benedikt XVI. In sicer mučeništvo vsakodnevne zvestobe evangeliju, poguma za dopuščanje, da Kristus v nas raste in da on usmerja naše misli in delovanje. »Toda to se v našem življenju lahko zgodi le, če je odnos z Bogom trden. Molitev ni izgubljen čas, ni kraja prostora za dejavnosti, četudi so le-te apostolske, temveč je ravno nasprotno: le če smo zmožni živeti zvesto, redno in zaupanja polno molitev, nam bo Bog sam dal zmožnost in moč, da živimo srečno in vedro, da premagujemo težave in da pogumno pričujemo zanj

Audio: RealAudioMP3







All the contents on this site are copyrighted ©.