Benedikt XVI.: sv. Peter je odgovoril v imenu Dvanajsterih: 'Gospod h komu naj
gremo? Besede večnega življenja imaš in mi verujemo in vemo, da si ti...'
CASTEL GANDOLFO (nedelja, 26. avgust 2012, RV) – Papež Benedikt XVI. je med
nagovorom pred molitvijo Angelovega češčenja na dvorišču poletne rezidence
v Castel Gandolfu na današnjo 21. nedeljo med letom razložil zaključni del Jezusovega
govora v shodnici v Kafarnaumu, v katerem je svoje učence postavil pred dejstvo: »Ali
hočete tudi vi odditi?«
Sveti oče je v nagovoru dejal: »Pretekle
nedelje smo premišljevali govor o 'kruhu življenja', ki ga je Jezus imel v
shodnici v Kafarnaumu, potem ko je s petimi kruhi in dvema ribama nasitil tisoče ljudi.
Današnji evagnelij pa predstavi odziv učencev na ta govor, odziv, ki ga je Jezus sam
zavestno povrzočil. Evangelist Janez, ki je bil navzoč skupaj z drugimi apostoli predvsem
poroča, da je 'po tistem veliko njegovih učencev odšlo stran in niso več hodili
za njim'(Jn 6, 66). Zakaj? Ker niso mogli verjeti Jezusovim besedam, ko
je rekel 'Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Kdor je moje meso in
pije mojo kri, ima večno življenje' (Jn 6,51.54). To razodetje je za njih
ostalo nerazumljivo, saj so ga razumeli samo v materialnem pomenu, medtem ko je bila
v teh besedah že v naprej naznanjenja Jezusova velikonočna skrivnost, med katero je
On daroval samega sebe za zveličanje sveta v novi navzočnosti v sveti evharistiji.
Potem
ko je videl, da so številni njegovi učenci začeli odhajati, se je Jezus obrnil na
Apostole z besedami: »Ali hočete tudi vi odditi?«(Jn 6,67). Kakor
v drugih primerih, je odgovoril Peter v imenu Dvanajsterih: 'Gospod h komu naj
gremo?' Tudi mi lahko razmislimo o tem. 'Besede večnega življenja imaš
in mi verujemo in vemo, da si ti Sveti od Boga' (vv. 68-69). O tem odlomku je
čudovit komentar sv. Avguština, ki pravi: 'Vidite, kako je Peter po Božji milosti,
po navdihu Svetega Duha, razumel? Kako to, da je razumel? Zato, ker je veroval.
Ti imaš besede večnega življnjenja. Ti nam daješ večno življenje tako, da nam ponujaš
svoje telo in svojo kri. In mi smo verovali in vemo. Ne pravi: mi smo vedeli in verujemo,
temveč smo verovali in vemo. Verovali smo, da lahko vemo, saj če bi prej hoteli vedeti
kot verovati, ne bi zmogli ne vedeti ne verovati. Kaj smo verovali in kaj smo spoznali?
Da si ti Kristus Božji Sin in si ti večno življenje samo ter nam v mesu in krvi daješ
to, kar ti sam si' (Komentar Janezovega evangelija 27,9).
Končno pa je
Jezus vedel, da je tudi med Dvanajsterimi eden, ki ne veruje: Juda. Tudi Juda, bi
lahko odšel, kot so to storili mnogi učenci, celo moral bi odditi, če bi bil pošten.
Toda ostal je z Jezusom. Ni ostal zaradi vere, niti zaradi ljubezni, temveč s skrivnim
naklepom, da bi se Učitelju maščeval. Zakaj? Juda se je namreč čutil od Jezusa izdan
in se je odločil, da ga bo ob svojem času izdal. Juda je bil zelot in je hotel zmagovitega
Mesija, ki bi vodil upor proti Rimljanom. Toda Jezus je razočaral ta pričakovanja.
Težava je v tem, da Juda ni odšel, zato je njegova največja krivda dvoličnost, ki
je hudičevo znamenje. Zato je Jezus rekel Dvanajsterim: 'Eden izmed vas je hudič!'
(Jn 7,70). Prosimo Devico Marijo, naj nam pomaga verovati v Jezusa tako, kot je
sveti Peter in da bomo vedno iskreni z Njim in z vsemi.