Papeževe besede o sv. Bernardu: Iščimo Boga raje z molitvijo kot pa z razpravljanjem
VATIKAN (ponedeljek, 20. avgust 2012, RV) – Vesoljna Cerkev danes obhaja god
sv. Bernarda iz Clairvauxa. Gre za »zadnjega med cerkvenimi očeti«, je o njem
dejal papež Benedikt XVI. V 12. stoletju je namreč še enkrat obnovil in ponavzočil
veliko teologijo očetov. Bernard se je rodil leta 1090 v kraju Fontaines v Franciji.
Kot študent se je odlikoval pri svojem poznavanju svobodnih umetnosti, zlasti gramatike,
retorike in dialektike. Ko je bil star okoli dvajset let, se je odločil za redovno
življenje in vstopil je v novo meniško skupnost. Leta 1115 pa je bil že poslan, da
ustanovi nov samostan v Clairvauxu. Tam je komaj petindvajsetletni opat tako
prečistil svoje pojmovanje meniškega življenja in ga tudi udejanjil. Odločno se je
skliceval na potrebo po treznem in zmernem življenju, tako pri mizi kot pri oblačenju
in pri samostanskih zgradbah. Obenem pa je priporočal podporo ubogim in skrb zanje.
Skupnost v Clairvauxu je tako postajala vedno številnejša, nastajale pa so tudi nove
ustanove. Bernard nam je zapustil bogato pisno korespondenco s pomembnimi osebnostmi
svojega časa, pa tudi nekatera druga svoja premišljevanja. Umrl je leta 1153.
Sveti
oče je današnjemu godovnjaku posvetil eno svojih sredinih splošnih avdienc. Med drugim
je spomnil na njegove besede, kako biti dober papež. Bernard jih je namenil papežu
Evgenu III., ki je bil pred tem njegov učenec. Kot duhovni oče mu je napisal besedilo
De Consideratione. Ta knjiga ostaja primerno branje za papeže vseh časov, je
dejal Benedikt XVI.: »Bernard ne nakazuje samo, kako dobro biti papež, ampak izraža
tudi globok pogled na skrivnost Cerkve in Kristusa.« Opat je papežu med drugim
priporočil: »Še vedno mora iskati Boga, toda morda se ga da bolje iskati in lažje
najti z molitvijo kot pa z razpravljanjem.«
Papež Benedikt XVI. je med
svojo katehezo izpostavil še nekatere vidike bogatega Bernardovega nauka, ki zadevajo
Jezusa Kristusa in Marijo: »Samo Jezus – poudarja Bernard spričo zapletenih dialektičnih
razmišljanj tistega časa – samo Jezus je 'med za usta, pesem za uho, veselje
za srce.' V utrudljivih bitkah med nominalisti in realisti, dvema filozofskima
tokovoma tistega časa, se opat iz Clairvauxa ni nikoli naveličal
ponavljati, da je eno samo ime, ki kaj šteje, in to je ime Jezusa iz Nazareta: 'Suha
je vsaka duševna hrana, če ni namočena s tem oljem; neokusna, če ni začinjena
s to soljo. Ko razpravljaš ali govoriš, nima nobena stvar zame nobenega okusa, če
v njej ne slišim odmevati Jezusovega imena.' Za Bernarda je pravo spoznanje
Boga v osebnem in globokem izkustvu Jezusa Kristusa in njegove ljubezni.« In to
po besedah svetega očeta velja za vsakega kristjana: »Vera je predvsem osebno
in globoko srečanje z Jezusom, je izkustvo njegove bližine, njegovega prijateljstva,
njegove ljubezni; samo tako se naučimo vedno bolj ga spoznavati, ga ljubiti
in mu vedno bolj slediti.«
»Včasih si domišljamo,« je nadaljeval
papež, »da smo rešili temeljna vprašanja o Bogu, o človeku in o svetu zgolj s silami
razuma. Nasprotno pa nas sveti Bernard, trdno utemeljen v Svetem pismu in cerkvenih
očetih, spominja, da brez globoke vere v Boga, ki jo hranijo molitev in kontemplacija
pa tudi globok odnos z Gospodom, tvegamo, da bodo naši razmisleki o božanskih skrivnostih
postali prazna umska vaja in bodo izgubili svojo verodostojnost. Skupaj
z Bernardom iz Clairvauxa moramo tudi mi priznati, da človek bolje išče in lažje
najde Boga 'z molitvijo kot pa z razpravljanjem'.«
Svoje razmišljanje o
svetem Bernardu pa je papež Benedikt XVI. sklenil z besedami o Mariji, ki jih lahko
beremo v neki svetnikovi homiliji: »V nevarnostih, v stiskah, v negotovostih pomisli
na Marijo, kliči Marijo. Nikoli naj se ne loči od tvojih ustnic, nikoli naj se ne
loči od tvojega srca, nikoli ne pozabi zgleda njenega življenja. Če hodiš za njo,
ne moreš zaiti; če moliš k njej, ne moreš obupati; če misliš nanjo, se ne moreš zmotiti.
Če te ona podpira, ne padeš; če te ona brani, se nimaš česa bati; če te ona vodi,
se ne utrudiš; če ti je naklonjena, boš prišel do cilja ...«