Benedikt XVI: Jezus je v svojem govoru potrdil, da je bil poslan zato, da daruje svoje življenje

CASTEL GANDOLFO (nedelja, 19. avgust 2012, RV) – Papež Benedikt XVI. je med nagovorom pred molitvijo Angelovega češčenja na dvorišču poletne rezidence v Castel Gandolfu na današnjo 20. navadno nedeljo nadaljeval z razlago Jezusovega govora v shodnici v Kafarnaumu, kjer je razodel, da je On kruh, ki je prišel iz nebes.

Sveti oče je zbrane vernike nagovoril z besedami: »Evangeljski odlomek današnje nedelje (prim. Jn 6,51-58), je zaključni del in višek Jezusovega govora v shodnici v Kafarnamumu, potem ko je dan prej dal jesti tisočim osebam od samo petih hlebov in dveh rib. Jezus z govorom razkriva pomen tega čudeža in sicer, da se je čas obljub dopolnil. Bog Oče, ki je z mano nahranil Izraelce v puščavi, je sedaj poslal Njega, Sina, kot resnični Kruh večnega življenja in ta kruh je njegovo meso, njegovo življenje, ki se v žrtvi daruje za nas. Potrebno ga je torej sprejeti z vero in se ne pohujševati nad njegovo človeškostjo. Potrebno je 'jesti njegovo meso in piti njegovo kri' (prim. Jn 6,54)., da bi imeli v sebi polnost življenja. Zelo jasno je, da si s takšnim govorom, ne more pridobiti oddobravanja. Jezus to ve in ga namenoma pove. Dejansko je to bil kritični trenutek, obrat v njegovem javnem poslanstvu. Ljudstvo in tudi apostoli so bili navdušeni nad Njim, ko je delal čudežna znamenja. Tudi pomnožitev kruha in rib je bilo jasno razodetje, da je Mesija, saj so ga takoj zatem hoteli slaviti in postaviti za Izraelskega kralja. Seveda pa se to ni ujemalo z Jezusovo voljo, saj je ravno s tem dolgim govorom ugasnil navdušenje in prebudil nestrinjanja. On je namreč s tem, ko je razložil podobo kruha, potrdil, da je bil poslan zato, da daruje svoje življenje in kdor hoče hoditi za njim, se mu mora pridružiti na oseben in temeljit način ter biti deležen njegovega žrtvovanja ljubezni. Jezus bo pri zadnji večerji ustanovil zakrament evharistije zato, da bodo lahko njegovi učenci imeli v sebi njegovo ljubezen in to je odločilno ter kot eno telo združeno z Njim, nadaljevali v svetu njegovo zveličavno skrivnost.

Ko so ljudje poslušali ta govor, so razumeli, da Jezus ni takšen Mesija, ki bi hrepenel po zemeljskem prestolu. Ni iskal somišljenikov, da bi osvojil Jeruzalem, nasprotno, v sveto mesto je želel iti, da bi ga doletela usoda prerokov: dati življenje za Boga in za ljudstvo. Tisti hlebi, razlomljeni za tisoče oseb, niso hoteli povzročiti zmagoslavni pohod, temveč naznaniti žrtev križa, v kateri je Jezus postal telo in kri, darovano v odkupnino za življenje sveta. Jezus je torej imel ta govor, da bi razočaral množice, predvsem pa, da bi pri učencih spodbudil odločitev. Številni od njih od takrat naprej, niso več hodili za njim.

Dragi prijatelji, dopustimo, da nas ponovno osupnejo Kristusove besede. On, pšenično zrno vrženo v brazde zgodovine, je prvina novega človeštva, osvobojenega razpadljivosti zaradi greha in smrti. Tako bomo ponovno odkrili lepoto zakramenta evharistije, ki izraža vso ponižnost in svetost Boga, to, da je postal majhen, delček vesolja, da bi ga z ljubeznijo spravil v celoti. Naj nas Devica Marija, ki je dala svetu Kruh življenja, uči živeti v nenehni, globoki povezanosti z Njim.

Audio: