Papež med homilijo na praznik Marijinega vnebovzetja: Bog nas pričakuje

CASTEL GANDOLFO (sreda, 15. avgust 2012, RV) – V Bogu je prostor za človeka: to je bistveni poudarek iz današnje homilije svetega očeta. Na praznik Marijinega vnebovzetja, ob osmi uri zjutraj, je papež tako kot vsako leto daroval slovesno sveto mašo v cerkvi sv. Tomaža Villanovskega v Castel Gandolfu.

V homiliji je najprej spomnil na versko resnico o Marijinem vnebovzetju. 1. novembra leta 1950 je papež Pij XII. razglasil, da je bila »Marija z dušo in telesom vzeta v nebesa«. »Gonilna sila«, ki je odločila o oblikovanju te dogme, je bila prav stalna prisotnost čaščenja Kristusove Matere. V dogmatični obliki je bilo izraženo tisto, kar je s svojo predanostjo Božje ljudstvo že poveličevalo. »Ta praznik je torej vabilo, da bi slavili Boga in gledali veličino Marije, kajti kdo je Bog, spoznavamo v obličju njegovih.«

Toda zakaj je bila Marija poveličana z vnebovzetjem, se je v nadaljevanju homilije vprašal sveti oče. »Ona je z zgledno zvestobo živela in negovala v globini svojega srca besede, ki jih je Bog namenil svojemu ljudstvu.« Iz le-teh, iz obljub Abrahamu, Izaku in Jakobu, je oblikovala vsebino svoje molitve. Božja beseda pa je v Magnifikatu postala tudi Marijina beseda. Bila je luč na njeni poti, naredila jo je tako dovzetno, da je lahko vase sprejela Božjo besedo, ki se je učlovečila. V pričakovanju Jezusovega rojstva je Marija kot skrinja zaveze, ki v sebi nosi navzočnost Boga: »Navzočnost, ki je vir tolažbe in resnične radosti.« Marija je kot Božji obisk, ki prinaša veselje.

Papež Benedikt XVI. je nato izpostavil, kaj Marijino vnebovzetje pomeni za našo pot in za naše življenje: »V vnebovzetju vidimo, da je v Bogu prostor za človeka; Bog sam je hiša z mnogimi stanovanji; Bog je dom človeka.« In Marija, ki je združena z Bogom, se tako nikoli ne oddalji od nas. Ker nam je Bog vsem blizu, je še toliko bolj vsakemu od nas blizu tudi ona. Papež je nato spomnil na besede sv. Gregorja Velikega o sv. Benediktu, ki jih je mogoče navezati tudi na Marijo. Benediktovo srce naj bi postalo tako veliko, da je vanj lahko vstopilo celotno stvarstvo. Enako velja za Božjo Mater: »Marija je blizu, lahko posluša, lahko pomaga. Njeno srce je široko tako kot Božje srce.«

Tako kot je v Bogu prostor za človeka, je v človeku prostor za Boga. In tudi to lahko vidimo pri Mariji, ki kot skrinja zaveze prinaša Božjo navzočnost. Prostor za Boga je v nas in Božja navzočnost v nas je tako pomembna, da lahko razsvetljuje svet v njegovi žalosti. Do uresničitve te navzočnosti pa pride v veri, ko odpremo vrata našega bitja tako, da Bog vstopi in postane moč, ki nam daje življenje na naši poti. Odprimo se torej tako kot Marija, je spodbudil Benedikt XVI. »Ko se odpremo Bogu, ničesar ne izgubimo. Nasprotno: naše življenje postane bogato in pomembno.« Svet, ki se oddaljuje od Boga, prav gotovo ne more postati boljši. Le Božja navzočnost lahko zagotovi boljši svet.

Imamo pa zanesljivo upanje, da nas Bog pričakuje in čaka. Ne hodimo v smeri praznine: »Bog nas pričakuje. To je naša velika radost in veliko upanje, ki izvira prav iz tega praznika.« Praznik Marijinega vnebovzetja je po papeževih besedah simfonija, v kateri je »veliko srce, Božja navzočnost v svetu, prostor za Boga v nas in prostor Boga za nas, upanje, dejstvo, da smo pričakovani«. Marija naj nam izprosi, da bi okrepili svojo vero v večno življenje; pomaga naj nam, da bi dobro in z upanjem živeli čas, ki nam ga je Bog podaril. To upanje pa naj bo zares krščansko, živo hrepenenje po Bogu na tem svetu, po Bogu, ki nas spreminja v neutrudne romarje in v nas hrani pogum ter moč vere in ljubezni.

Audio: