Duhovne misli papeža Benedikta XVI. za god sv. Maksimilijana Kolbeja
Dan pred praznikom Marije Vnebovzete obhaja Cerkev god sv. Maksimilijana Kolbeja poljskega
duhovnika iz reda manjših bratov, ki je umirajoč v taborišču v Auschwitz, izročil
svoje življenje v Marijine roke.
»Nikoli ni izgubil upanja izpred
oči, čeprav je šel skozi temačen čas taborišča« je papež Benedikt XVI.
pred dvema letoma med molitvijo Angelovega češčenja spomnil na patra Kolbeja, ki je
bil zaljubljen v Marijo, popolnoma njej izročen, tudi v smrtni uri: »'Zdrava
Marija!', je bil zadnji vklik na ustnicah svetega Maksimilijana Marija
Kolbeja, medtem ko je iztegnil roko njemu, ki mu je vbrizgal smrtonosni fenol. Ganljivo
je ugotavljati, kako je ponižno in zaupljivo zatekanje k Mariji vedno vir poguma in
vedrine«, je dejal papež med splošno avdienco avgusta leta 2008.
»Na
prvi pogled bi lahko imeli njihovo bivanje za poraz, vendar ravno v njihovem mučeništvu
zasveti Ljubezen, ki premaga temine sebičnosti in sovraštva. Svetemu Maksimilijanu
Kolbeju pripisujejo sledeče besede, ki jih naj bi izrekel med najhujšim nacističnim
preganjanjem: 'Sovraštvo nikakor ni ustvarjalna moč, to je samo ljubezen.'«
Pater
Kolbe je dal svoje življenje iz ljubezni, kakor pravi evangeljski odlomek o Jezusovi
novi zapovedi ljubezni za današnji god: ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil'.
Jezus je vir in model vsake resnične, brezmejne ljubezni. »Te Jezusove besede 'kakor
sem vas jaz ljubil', nas vabijo in hkrati vnemirjajo; so namreč kristološki
cilj, ki se nam zdi nedosegljiv, hkrati pa nas spodbujajo, da ne obupamo nad tem,
kaj vse bi še lahko storili.«
Benedikt XVI. je med zgodovinskim obiskom
koncentracijskega taborišča Auschwitz spomnil na številne pričevalce za resnico in
dobroto, ki so umrli v tem taborišču: »Oni presunejo naš spomin, presunejo naše
srce. V nas ne želijo prebuditi sovraštva: nasprotno pokažejo nam, kako strašna dejanja
počne sovraštvo. Ti pričevalci želijo pripeljati razum do tega, da prepozna zlo kot
zlo in ga zavrže, v nas želijo prebuditi pogum za dobro, za odpor proti zlu. Želijo
nas pripeljati do občutij izraženih z besedami, ki jih je Sofoklej položil v Antigonina
usta pred grozo, ki jo je obdajala: 'Tukaj sem, pa ne zato, da bi
skupaj sovražili, ampak da bi skupaj ljubili'.«