TAIZÉ (ponedeljek, 13. avgust 2012, RV) – Letošnje poletje v francoski vasici
Taizé, kjer se vsak teden zbira na tisoče mladih, zaznamuje tudi 50-letnica cerkve,
posvečene spravi. V njej se bratje, in z njimi številni mladi, vsak dan trikrat zberejo
k molitvi. Cerkev sprave je bila odprta 6. avgusta leta 1962, na praznik Jezusove
spremenitve na gori. Pri gradnji so največ prispevali mladi Nemci. Ustanovitelj taizéjske
skupnosti, brat Roger, je takrat poudaril, da naj tisti, ki prihajajo v Taizé, od
tam ne bi odnesli le spomina na zidove cerkve, temveč predvsem poklicanost k spravi.
Kdor si prizadeva za uresničevanje sprave, pridobi odprtost srca in duha, je zapisal
brat Roger.
Ob pomenljivi obletnici je taizéjska skupnost spodbudila dejanje
solidarnosti z Južnim Sudanom. Sedanji prior, brat Alois, je ob tej odločitvi pojasnil,
da gre za podporo revnih otrok v mestu Rumbek. Projekt s pomočjo t. i. Operacije upanje,
pri kateri lahko sodeluje vsakdo, bo trajal tri leta.
Cerkev sprave kljub svoji
velikosti ne potvarja videza vasice na griču, enem izmed številnih drugih v pokrajini
Burgundiji. Le kdor vstopi vanjo, odkrije veličino prostora, posvečenega tišini, meditaciji,
evharističnemu češčenju in molitvi, ki daje ritem življenju v Taizéju. Na dan otvoritve
cerkve pred 50 leti so se v njej zbrali predstavniki glavnih krščanskih veroizpovedi
in na stotine mladih, ki so prišli predvsem iz Nemčije in Francije. Kmalu zatem so
pred cerkvijo postavili velik napis, ki je v francoskem, nemškem in angleškem jeziku
vabil k spravi »očeta s svojim sinom, moža z ženo, vernika s tistim, ki ne more
verjeti, kristjana s svojim ločenim bratom«. Te besede je bilo kmalu treba zapisati
tudi v drugih jezikih. Sčasoma pa ta napis niti ni bil več potreben. Znamenje, ki
ga nudi cerkev sprave, je namreč ostalo: je Kristusov klic k edinosti Cerkve in človeške
družine.