Benedikt XVI.: Kdor se hrani s Kristusom, kruhom iz nebes, ima življenje v polnosti, ima večno življenje

CASTEL GANDOLFO (nedelja, 12. avgust 2012, RV) – Papež Benedikt XVI. je med nagovorom pred molitvijo Angelovega češčenja na dvorišču poletne rezidence v Castel Gandolfu nadaljeval z razlago Jezusovega govora v shodnici v Kafarnaumu, kjer je razodel, da je On kruh, ki je prišel iz nebes. Sveti oče je po molitvi in blagoslovu dejal: »V tem trenutku se želim spomniti azijskih ljudstev, še posebej na Filipinih in v Ljudski republiki Kitajski, ki jih je prizadelo silovito deževje, kakor tudi ljudstev v severno zahodnem delu Irana, ki jih je prizadel močan potres. Med tema dvema dogodkoma je bilo veliko smrtnih žrtev in ranjenih, na tisoče jih je ostalo brez doma, povzročena pa je bila tudi ogromna škoda. Vabim vas, da se mi pridružite v molitvi za vse tiste, ki so izgubili življenje in za vse od tega pustošenja preizkušane osebe. Naj nikar ne ostanejo brez naše solidarnosti in naše podbore«.

Sveti oče je zbrane vernike na dvorišču apostolske rezidence ter vse tiste, ki so ga spremljali preko sredstev družbenega obveščanja, nagovoril z besedami: »Branje šestega poglavja Janezovega evangelija, ki nas spremlja te nedelje med bogoslužjem, nas je vodilo od razmišljanja o čudežni pomnožitvi, med katero je pet ječmenovih hlebov in dve ribi zadostovalo, da se je pet tisoč mož nasitilo, do povabila, ki ga Jezus namenja tistim, ki jih je nasitil, naj delajo za jed, ki ostane za večno življenje. Želi jim pomagati razumeti globok pomen čudeža, ki ga je storil; da jih je s tem, ko je na čudežen način nasitil njihovo fizično lakoto, pripravljal sprejeti oznanilo, da je On kruh, ki je prišel iz nebes (prim. Jn 6,41) in ki dokončno nasiti. Tudi hebrejsko ljudstvo je imelo med svojo dolgo potjo po puščavi izkušnjo s kruhom iz nebes, mano, ki jih je ohranjala pri življenju vse do prihoda v obljubljeno deželo. Sedaj pa Jezus govori o sebi kot o resničnem kruhu, ki je prišel iz nebes, ki je sposoben ohranjati pri življenju, ne samo nekaj trenutkov ali pa del poti, temveč za vedno. On je hrana, ki daje večno življenje, saj je edinorojeni Božji Sin, ki je v Očetovem naročju in je prišel dati človeku življenje v polnosti ter ga uvesti v življenje Boga samega.

V hebrejski misli je bilo jasno, da je resnični kruh iz nebes, ki je hranil Izraela, Postava, Božja beseda. Izraelsko ljudstvo je z jasnostjo spoznalo, da je Tora, temeljni in trajni Mojzesov dar in da je osnovni element, po katerem so se razlikovali od drugih narodov ta, da so poznali Božjo voljo in torej pravo pot življenja. Sedaj Jezus, ki se je razodel kot kruh iz nebes, pričuje, da je on osebno, učlovečena Božja Beseda, po kateri lahko postane Božja volja človekova hrana, ki usmerja in vzdržuje bivanje.

Dvomiti v Jezusovo božanstvo, kakor so to storili Judje v današnjem evangeljskem odlomku, pomeni nasprotovati Božjemu delu. Oni so namreč trdili: Jožefov sin je. Poznamo njegovega očeta in mater! (prim. Jn 6,42). Niso šli onkraj njegovega zemeljskega izvora in so zato zavrnili, da bi ga sprejeli kot Božjo Besedo, ki je meso postala. Sveti Avguštin v svojem komentarju Janezovega evangelija razlaga: 'bili so daleč od tega nebeškega kruha in nesposobni zčautiti lakoto po njem. Usta svojega srca so imeli bolna..., saj ta kruh zahteva lakoto notranjega človeka' (Pridige o Janezovem evangeliju, 26,1). Samo kogar je pritegnil Bog Oče, kdor ga posluša in se mu pusti poučiti, lahko veruje v Jezusa, ga sreča ter se hrani z Njim in tako ima življenje v polnosti, večno življenje. Sveti Avguštin dodaja: 'Gospod je potrdil, da je kruh, ki je prišel z nebes ter nas pozval naj verujemo vanj. Jesti živi kruh namreč pomeni, verovati vanj. Kdor veruje, jé; na neviden način je nasičen, kakor je tudi na neviden način prerojen za bolj poglobljeno življenje, saj je prerojen od znotraj in v svoji najgloblji notranjosti postane novi človek' (ibid.).

Ko se pripročamo Devici Mariji, jo prosimo, naj nas vodi na srečanje z Jezusom, da bo naše prijateljstvo z Njim vedno močnejše. Prosimo jo, naj nas uvede v polno občestvo ljubezni z njenim Sinom, živim kruhom, ki je prišel iz nebes, da nas bo v globini našega bitja prenovil.«

Audio: