Mehika: Cerkvena pomoč migrantom je pogosto težko razumljiva
MEHIKA (ponedeljek, 30. julij 2012, RV) – Na tisoče migrantov iz Latinske
Amerike vsako leto prečka Mehiko, da bi prispeli v Združene države Amerike. Pri tem
se srečujejo z mnogimi težavami in pogosto tudi s smrtjo. Mehiška Cerkev opravlja
zelo veliko delo pri sprejemanju in podpori migrantov, a pri tem pogosto naleti na
ovire in nerazumevanje. To se dogaja tudi škofiji Cuautitlán blizu mehiške prestolnice,
kjer deluje hiša za migrante ''San Juan Diego'', ki pa je pred kratkim morala zapreti
svoja vrata ter se začasno preseliti v drugo stavbo.
Tamkajšnji škof Guillermo
Ortiz Mondragón je za Radio Vatikan povedal, da hiša za migrante vsak dan sprejeme
od 150 do 200 oseb. Tu se migranti lahko odpočijejo, dobijo hrano, poskrbijo za osebno
higieno ter prejmejo tudi zdravstveno pomoč. Škofija je prav tako vse župnije zaprosila,
da migrantom odprejo svoja vrata in jim pomagajo. »Cerkev želi slediti Jezusovo
voljo, njegovo zapoved ljubezni, ki se mora vsak dan uresničevati tudi z uslugami
te vrste,« trdi škof Mondragón in izpostavlja Jezusove besede: Lačen sem bil in
ste mi dali jesti, žejen sem bil in ste mi dali piti, tujec sem bil in ste me sprejeli.
»To je tudi delo, ki ga opravljamo v hiši migrantov: je delo Cerkve, ki sledi evangeljskim
naročilom, ki jih je dal Jezus, Dobri pastir,« izpostavlja škof.
Migranti
na svoji poti tvegajo, da padejo v roke razpečevalecev mamil in trgovcev z ljudmi
in človeškimi organi. Mnoge tudi ugrabijo in ubijejo. Ko po mnogih žalostnih dogodkih
dospejo v Mehiko so izčrpani. V hišo za migrante ''San Juan Diego'' pridejo utrujeni,
bolni, včasih tudi s poškodbami, do katerih je prišlo po poti, dodaja škof Mondragón.
Pojasnjuje, da po uveljavljenih pravilih lahko v hiši za migrante ostanejo samo en
dan, nato pa jo morajo zapustiti. Nevarnost, da postanejo žrtve trgovcev z ljudmi,
ko čakajo na vlak proti Združenih državah Amerije, postane spet realna.
Sedež
hiše za migrante je bil pred kratkim zaprt zaradi protestov okoliških prebivalcev,
do katerih je prišlo v okolici zgradbe, pri čemer je morala posredovati lokalna oblast.
Prepričevanja, da hiša migrantov s protesti nima nič opraviti, niso zadostovala. Škof
Mondragón pravi, da nekateri ljudje namreč ne razumejo dela, ki ga opravlja Cerkev,
in ne odobravajo pomoči, ki jo nudi migrantom. Dejavno ljubezen je nekaterim težko
razumeti: »Ljubezen je Božji dar in če se zanj ne odpremo, ne bomo nikoli
mogli razumeti pomoči revnim in preseljenim.« Hiša za migrante se je sedaj
začasno preselila v drugo stavbo. Škof Mondragón pri tem poudarja: »Mi, Cerkev
v Cuautitlánu, nismo nikoli zaprli hišo za migrante in škof hiše tudi nikoli ne bo
zaprl.«