Benedikt XVI: Naj nam Gospod razodene, kako pomembno je hraniti se s Kristusom ter se zvesto in popolnoma zavestno udeleževati evharistije

CASTEL GANDOLFO (nedelja, 29. julij 2012, RV) – Papež Benedikt XVI. je med nagovorom pred molitvijo Angelovega češčenja na dvorišču poletne rezidence v Castel Gandolfu spregovoril o pomenu Jezusove pomnožitve kruha, kakor jo je opisal evangelist Janez na začetku šestega poglavja, v katerem nadalje govori o Kristusu kot kruhu življenja. Po molitvi in blagoslovu je sveti oče najprej spomnil na sirsko krizo in pozval k razumni rešitvi z besedami: »Še naprej s skrbjo spremljam tragične in naraščajoče dogodke nasilja v Siriji, s tragično posledico mrtvih in ranjenih tudi med civilisti ter ogromnim številom tistih, ki so ostali brez doma in tistih, ki so pribežali v sosednje dežele. Za te prosim, naj se jim zagotovi potrebna humanitarna oskrba in solidarna pomoč. Ob tem, ko ponovno izražam svojo bližino trpečemu ljudstvu in se jih spominjam v molitvi, ponovno izrekam nujen poziv, da se prekine vsako nasilje in prelivanje krvi. Boga prosim za modrost srca še posebej tistih, ki imajo večje odgovornosti, da bi si z vso močjo prizadevali pri iskanju miru, tudi s strani mednarodne skupnosti, s pomočjo dialoga in sprave ter tako šli primerni politični rešitvi spora naproti. Svojo misel namenjam tudi dragemu iraškemu ljudstvu, ki so ga te dni prizadeli številni in težki atentati s številnimi mrtvimi in ranjenimi, da bi ta velika dežela zmogla najti pot stabilnosti, sprave in miru.« Nadalje je sveti oče spomnil, da bo prihodnje leto ob tem času 28. svetovni dan mladih v Riu de Janeiru v Braziliji. »Ta je namreč dragocena priložnost za številne mlade okusiti veselje in lepoto pripadati Cerkvi in živeti vero. Z upanjem gledam na ta dogodek ter zato želim opogumiti in se zahvaliti organizatorjem, še posebej nadškofiji Rio de Janiero. Ta se že marljivo pripravljaja na sprejem mladih, ki bodo z vsega sveta prišli na to pomembno cerkveno srečanje.«

Papež je še omenil težave, ki so nastale ob zapiranju tovarne ILVA v Tarantu v Italiji in pozval vse odgovorne tako na lokalnem kakor na državnem nivoju, naj si prizadevajo 'najti primerno rešitev tega vprašanja, ki bo zagotovila tako pravico do zdravja, kakor pravico do dela, še posebej zdaj, ko je ekonomska kriza'.

Sveti oče je v nagovoru navzočim vernikom na dvorišču letne rezidence na današnjo 17. navadno nedeljo dejal: »Na današnjo nedeljo smo začeli z branjem šestega poglavja Janezovega evangelija. Na začetku poglavja je prizor pomnožitve kruha, ki jo zatem Jezus razloži v shodnici v Kafarnaumu, ko pokaže nase kot na 'kruh', ki daje življenje. Dejanja, ki jih je Jezus pri pomnožitvi izvršil, so podobna dejanjem med zadnjo večerjo. 'Tedaj je Jezus vzel hlebe, se zahvalil in jih razdelil med sedeče' (Jn 6,11). Vztrajanje pri tematiki 'kruha', ki je bil razdeljen ter pri 'se zahvalil' (grško eucharistesas), se izrecno navezuje na evharistijo, Kristusovo žrtvijo za zveličanje sveta.

Evangelist omenja, da je bila blizu velika noč (prim. v. 4). S tem se pogled usmeri proti križu, na popolno daritev ljubezni ter proti evharistiji, ponavzočanju tega daru. Kristus tako postaja za ljudi kruh življenja. Sveti Avguštin razlaga: 'Kdo je, če ne Kristus, kruh iz nebes? Da bi lahko človek jedel angelski kruh, je Gospod angelov postal človek. Če ne bi to postal, ne bi imeli njegovega telesa. In če torej ne bi imeli njegovega lastnega telesa, ne bi mogli jesti oltarnega kruha' (Sermone 130,2). Evharistija je trajno, veliko srečanje človeka z Bogom, med katerim Gospod postane naša hrana, daje samega sebe, da nas v sebe preobrazi.

V opisu dogodka pomnožitve je omenjen tudi deček, ki je v tej zapleteni situaciji, kako nasititi toliko ljudi, dal v skupno dobro to malo, kar je imel; pet hlebov in dve ribi (prim. Jn 6,8). Čudež se ni zgodil kar iz nič, temveč iz prve skromne razdelitve tega, kar je preprosti deček imel pri sebi. Jezus ne zahteva tistega, kar nimamo, temveč nam nakaže, da če vsakdo da tisto malo kar ima, se lahko vedno znova zgodi čudež. Bog je namreč sposoben pomnožiti vsako naše majhno dejanje ljubezni ter nas napravi soudeležene pri njegovem daru. Čudež je na množico napravil velik vtis. V Jezusu je namreč videla novega Mojzesa, vrednega te oblasti ter novo mano in s tem zagotovljeno prihodnjost. Toda ustavili so se samo ob materialnem vidiku, zato se je Jezus 'ker je spoznal, da nameravajo priti in ga s silo odvesti, da bi ga postavili za kralja, spet sam umaknil na goro' (Jn 6,15). Jezus ni namreč zemeljski kralj, ki bi gospodoval, temveč kralj, ki streže in se sklanja nad človeka, da bi nasitil ne samo materilano lakoto, temveč predvsem tisto globljo, lakoto po pravi smeri, po smislu, po Bogu.

Dragi bratje in sestre, prosimo Gospoda, da nam ponovno razodene, kako pomembno je hraniti se s Kristusovim, zvesto in popolnoma zavestno udeleževati se evharistije, da bi bili vedno bolj notranje povezani z Njim. Saj 'ni evharistična hrana, ki se v nas spremeni, marveč smo mi tisti, ki nas ta hrana skrivnostno spremeni. Kristus nas hrani, da nas pridruži sebi ter nas pritegne vase ' (Evharistija zakrament ljubezni, CD 115,70). Prav tako pa želimo prositi, da bi vsakdo imel dovolj potrebnega kruha za dostojno življenje, da bi se tako odpravile neenakosti in sicer ne z nasilnim orožjem, temveč z razdelitvijo dobrin in ljubeznijo. Izročimo se Devici Mariji ter jo prosimo za njeno materisnko priprošnjo zase ter za naše drage.«

Audio: