ZDA (petek, 27. julij 2012, RV) – Okoli tisoč ameriških Indijancev, ki pripadajo
katoliški Cerkvi, se je prejšnje dni zbralo v škofiji Albany v zvezni državi New York
na svojem letnem srečanju, tokrat posvečenem bl. Katarini Tekakwithi. Bl. Tekakwitha
bo namreč kmalu postala prva indijanska svetnica. Kanonizacija bo potekala v nedeljo,
21. oktobra letos.
Štiridnevno srečanje v Albanyju, kjer je Tekakwitha bila
rojena in krščena, je bilo bogato s predavanji, bogoslužji in romanji. Predvsem pa
je bilo prežeto z veseljem in ponosom nad tem zgodovinskim dogodkom, namreč razglasitvijo
prve indijanske svetnice, kar predstavlja novo znamenje upanja za indijanske katoličane,
ki se kot majhna skupnost soočajo z revščino, družbeno izključenostjo in krizo identitete.
Kanonizacija bo nedvomno okrepila vero okoli šesto tisočih indijanskih vernikov ter
k Cerkvi približala oddaljene. Zanimanje za to bodočo svetnico, katere ime pomeni
»Tista, ki tipaje tava po svoji poti«, v Severni Ameriki, predvsem med Indijanci,
vedno bolj narašča. O pomenu njenega indijanskega imena je med sklepno sveto mašo
spregovoril tudi msgr. Robert Cunningham. Dejal je, da pomen njenega imena velja tudi
za današnji čas, v katerem se včasih k evangeliju pristopa z ravnodušnostjo in celo
sovražnostjo. Verniki včasih hodimo opotekajoče, medtem ko iščemo pravi kraj in trenutek,
da bi lahko javno živeli vero. Udeležence srečanja je nagovoril tudi filadelfijski
nadškof Charles Chaput, ki je tudi edini indijanski katoliški nadškof. Vernike je
spodbudil, naj sledijo zgledu bl. Katarine Tekakwithe in se ne bojijo oznanjati evangelij.
Katarina
Tekakwitha se je rodila leta 1656 na ozemlju današnje zvezne države New York. Po očetu
je pripadala indijanskemu plemenu Irokezov, medtem ko je mati bila kristjanka iz plemena
Algonkini. Katarina je preživela epidemijo kužne bolezni osepnice, ki pa je na njenem
obrazu pustila brazgotine ter ji popačila vid. Zaradi tega jo je domače pleme zavrglo,
njen stric, ki jo je vzel k sebi, pa je zavračal njeno sprejetje krščanstva. Katarina
je nato pobegnila v Kanado, kjer stara 20 let prejela krst ter se posvetila življenju
poglobljene molitve. Zaradi slabega zdravja in bolezni je umrla mlada, stara komaj
24 let. V trenutku smrti, 17. aprila 1680, so iz njenega obraza izginile brazgotine.
Za blaženo jo je razglasil Janez Pavel II. leta 1980. Njene relikvije hranijo v misijonu
sv. Frančiška Ksaverija v Kahnawaku blizu Montreala.