VATIKAN (petek, 27. julij 2012, RV) – Danes zvečer se bodo v Londonu začele
30. olimpijske igre. Britanska prestolnica ta pomemben športni dogodek gosti že tretjič
v zgodovini: prvič leta 1908, ko je Rim olimpijske igre zaradi ekonomskih težav odpovedal.
Ustanovitelj olimpijskih iger De Coubertin je takrat prosil za pomoč tudi Vatikan
ter pri papežu Piju X. našel podporo. O tem govori pravkar izdana knjiga Pij X.
in šport, skupno delo avtorjev Antonelle Stelitano, Quirina Bortolata in Alejandra
Maria Diegueza. Zgodovina olimpijskih iger namreč redko govori o srečanju med De Coubertinom
in Vatikanom, ki bi naj prispeval k temu, da bi Rim leta 1908 gostil olimpijske igre
ter obenem Cerkev približal svetu športa. O srečanju beremo tudi v objavljenih spominih
De Coubertina, kjer je posebej spregovoril o papežu Piju X. in njegovi podpori olimpijade.
Pred kratkim je italijanska prestolnica prav tako kandidirala za olimpijske igre leta
2020 in nato kandidaturo zaradi gospodarskih in finančnih težav umaknila. Podobno
se je zgodilo tudi leta 1908, ko je predsednik odbora za olimpijske igre v Rimu Giolitti
zaradi ekonomskih razlogov umaknil kandidaturo. Iz tistega časa ostaja lik papeža
Pija X., ki je pokazal veliko zanimanje za olimpijado v času, ko ta športni dogodek
v primerjavi z današnjim časom ni imel večjega odmeva.
Antonella Stelitano
je za Radio Vatikan dejala, da je v tistem času bilo težko razumeti, v čem je potencial
športa: »Šport je bil z družbenega zornega kota zelo omejen pojav. Manj kot en
odstotek prebivalcev se je aktivno ukvarjal s športom, medtem ko danes govorimo o
30 odstotkih prebivalstva.« Takrat je bil samo del vojaškega urjenja ali pa način
preživljanja prostega časa za višje družbene sloje. V začetku 20. stoletja so začeli
nastajati prvi rekreacijski centri in prve športne zveze. Šport je tako postal novost.
Po prepričanju Stelitanove je papež Pij X. ravno zaradi oseb, ki so ga obdajale, uspel
dojeti vzgojno razsežnost športa. Ta je čez čas postal eno najboljših vzgojnih sredstev,
način, kako zbrati in povezati otroke in mlade, da so ostali skupaj in obenem sledili
pravila ter spoštovali nasprotnike. Papež je razumel, da je šport lahko preprost način
za povezovanje oseb, ne glede na raso, vero ali politične nazore.
Stelitanova
je še spomnila na besede papeža Janeza XXIII., ki je na sprejemu športnikov rimskih
olimpijskih iger dejal: ''Pij X. je bil prvi, ki je v Vatikanu sprejel De Coubertina.
Vas pa smo čakali mnogo let.'' Avtorica knjige je omenila, da obstajajo dokazi,
kako je Pij X., ko je bil še v Benetkah, podeljeval nagrade za tekmovanja gondoljerjev.
Znano je tudi, da se je rad sprehajal in gibal. Ohranila se je tudi anekdota: ob nerazumevanju
telovadbe s strani drugih, je enemu od svojih kardinalov dejal: ''Prav, če se zares
ne more razumeti, da je kaj takega mogoče, bom pa sam telovadil pred vsemi. Tako bodo
videli, da če lahko telovadi papež, lahko telovadijo vsi.''