Goduje Jakob Starejši apostol: rast vere med Taborom in Golgoto
VATIKAN (sreda, 25. julij 2012, RV) – Danes rimokatoliška Cerkev praznuje god
sv. Jakoba Starejšega, apostola in mučenca. Ob življenju tega svetnika se je ustavil
tudi papež Benedikt XVI., ki mu je pred leti namenil sredino katehezo.
Jakoba
Starejšega v Svetem pismu imenujejo tudi Jakob, Zebedejev sin, ali Jakob, Janezov
brat. Ta apostol »spada skupaj s Petrom in Janezom k skupini tistih treh prednostnih
učencev, ki jim je Jezus dal, da so bili deležni pomembnih trenutkov njegovega življenja«.
Papež Benedikt XVI. je v svoji katehezi izpostavil dva dogodka iz Svetega pisma, kjer
je Jakob od bližje spoznaval Boga. Evangeliji tako omenjajo Jakobovo prisotnost pri
Jezusovi spremenitvi na gori Tabor, in njegovo navzočnost ob Jezusovem smrtnem boju
v vrtu v Getsemani. Gre torej za dva položaja, ki se med seboj zelo razlikujeta. »V
prvm primeru doživi Jakob skupaj z obema drugima apostola Gospodovo veličastvo, vidi
ga govoriti z Mojzesem in Elijem, vidi, da v Jezusu zasije sijaj božjega veličastva.
V drugem primeru, pred Jezusovim trpljenjem in križanjem, s svojimi očmi vidi, kako
se Božji Sin poniža in je pokoren do smrti.« Kot nadaljuje papež Benedikt XVI., druga
izkušnja, to je videti trpečega Božjega Sina, »je bila za Jakoba Starejšega gotovo
priložnost, da dozori v veri in popravi enostransko, zmagoslavno razlago prvega doživetja«.
Kristusovo veličastvo se namreč uresničuje prav na križu, ko je deležen našega trpljenja.
Jakob Starejši je dozorelost svoje vere in svojega darovanja Cerkvi in Bogu
kronal z mučeniško smrtjo. V Svetem pismu je zapisano, da je »v začetku štiridesetih
let prvega stoletja dal kralj Herod Agripa ''nekatere iz skupnosti zapreti in mučiti.
Jakoba, Janezovega brata, je dal umoriti z mečem''« (Apd 21, 1-2). Po izročilu naj
bi se Jakob zadrževal v Španiji, »da bi oznanjeval evangelij v tisti pomembni pokraiji
rimskega cesarstva«. »Po nekem drugem izročilu naj bi bilo njegovo truplo preneseno
v Španijo, v današnje mesto Santiago di Compostela. Kakor vemo vsi, je ta kraj postal
mesto velikega češčenja in številnih romarjev iz celega sveta.« Zato se apostola upodablja
z romarsko palico in knjižnjim zvitkom evangelija v roki. Papež trdi, da se od sv.
Jakoba lahko marsikaj naučimo: pripravljenosti, sprejeti Gospodov klic; navdušenja,
da gremo za Gospodom po poteh, ki nam jih on kaže; da pogumno pričujemo zanj, če je
potrebno tudi do najvišjega žrtvovanja življenja.
Ob koncu kateheze Sveti oče
na simboličen način pokaže na Jakobovo notranjo pot vere, ki nam kristjanom lahko
spregovori tudi danes: »Od gore spremenitve do gore smrtnega boja, ki simbolizira
celotno romarstvo krščanskega življenja, romarstvo med preganjanji sveta in tolažbami
Boga.«