Goduje Jakob Starejši apostol: rast vere med Taborom in Golgoto

VATIKAN (sreda, 25. julij 2012, RV) – Danes rimokatoliška Cerkev praznuje god sv. Jakoba Starejšega, apostola in mučenca. Ob življenju tega svetnika se je ustavil tudi papež Benedikt XVI., ki mu je pred leti namenil sredino katehezo.

Jakoba Starejšega v Svetem pismu imenujejo tudi Jakob, Zebedejev sin, ali Jakob, Janezov brat. Ta apostol »spada skupaj s Petrom in Janezom k skupini tistih treh prednostnih učencev, ki jim je Jezus dal, da so bili deležni pomembnih trenutkov njegovega življenja«. Papež Benedikt XVI. je v svoji katehezi izpostavil dva dogodka iz Svetega pisma, kjer je Jakob od bližje spoznaval Boga. Evangeliji tako omenjajo Jakobovo prisotnost pri Jezusovi spremenitvi na gori Tabor, in njegovo navzočnost ob Jezusovem smrtnem boju v vrtu v Getsemani. Gre torej za dva položaja, ki se med seboj zelo razlikujeta. »V prvm primeru doživi Jakob skupaj z obema drugima apostola Gospodovo veličastvo, vidi ga govoriti z Mojzesem in Elijem, vidi, da v Jezusu zasije sijaj božjega veličastva. V drugem primeru, pred Jezusovim trpljenjem in križanjem, s svojimi očmi vidi, kako se Božji Sin poniža in je pokoren do smrti.« Kot nadaljuje papež Benedikt XVI., druga izkušnja, to je videti trpečega Božjega Sina, »je bila za Jakoba Starejšega gotovo priložnost, da dozori v veri in popravi enostransko, zmagoslavno razlago prvega doživetja«. Kristusovo veličastvo se namreč uresničuje prav na križu, ko je deležen našega trpljenja.

Jakob Starejši je dozorelost svoje vere in svojega darovanja Cerkvi in Bogu kronal z mučeniško smrtjo. V Svetem pismu je zapisano, da je »v začetku štiridesetih let prvega stoletja dal kralj Herod Agripa ''nekatere iz skupnosti zapreti in mučiti. Jakoba, Janezovega brata, je dal umoriti z mečem''« (Apd 21, 1-2). Po izročilu naj bi se Jakob zadrževal v Španiji, »da bi oznanjeval evangelij v tisti pomembni pokraiji rimskega cesarstva«. »Po nekem drugem izročilu naj bi bilo njegovo truplo preneseno v Španijo, v današnje mesto Santiago di Compostela. Kakor vemo vsi, je ta kraj postal mesto velikega češčenja in številnih romarjev iz celega sveta.« Zato se apostola upodablja z romarsko palico in knjižnjim zvitkom evangelija v roki. Papež trdi, da se od sv. Jakoba lahko marsikaj naučimo: pripravljenosti, sprejeti Gospodov klic; navdušenja, da gremo za Gospodom po poteh, ki nam jih on kaže; da pogumno pričujemo zanj, če je potrebno tudi do najvišjega žrtvovanja življenja.

Ob koncu kateheze Sveti oče na simboličen način pokaže na Jakobovo notranjo pot vere, ki nam kristjanom lahko spregovori tudi danes: »Od gore spremenitve do gore smrtnega boja, ki simbolizira celotno romarstvo krščanskega življenja, romarstvo med preganjanji sveta in tolažbami Boga.«

Audio: