Danes goduje sv. Brigita Švedska – žena, mati, mistikinja in redovna ustanoviteljica

VATIKAN (ponedeljek, 23. julij 2012, RV) – Na današnji dan goduje sv. Brigita Švedska, znana tudi kot »mistikinja evropskega severa« in sozavetnica Evrope. Sveti oče Benedikt XVI. jo je v eni izmed sredinih avdienc še posebej predstavil in razložil kaj lahko ta žena nauči Cerkev in svet danes.

Sv. Brigita se je rodila leta 1303 v pobožni in plemeniti družini v mestu Finster na Švedskem. Zelo mlada se je poročila z Ulfom, ki je bil guverner pomembnega okrožja švedskega kraljestva. Brigita in Ulf sta bila srečno poročena 28 let. V zakonu se jima je rodilo osem otrok. Brigita je možu Ulfu preudarno in nežno pomagala na poti njegove osebne vere. Zakonca sta tako skupaj rasla v medsebojni ljubezni in v ljubezni do Boga. »Tudi zakonci danes«, spodbuja papež, »naj svetu pokažejo lepoto zakona, ki je prežet z evangeljskimi vrednotami: ljubezen, nežnost, vzajemna pomoč in rodovitnost pri rojevanju in vzgajanju otrok, odprtost, ki se vidi v solidarnosti s svetom ter vključenosti v življenje Cerkve.«

Nagla izguba moža je Brigito pripeljala do drugega obdobja njenega življenja: to je popolna posvečenost Bogu. Po moževi smrti se je umaknila v cistercijanski samostan in tam ji je bila podeljena milost mističnega izkustva Boga. Dano ji je bilo priti v stik z Božjimi osebami. Ti notranji dialogi so zapisani v osmih knjigah pod naslovom Razodetja. Sv. Brigiti je bil najbolj dan vpogled v Kristosovo trpljenje. V enem od njenih notranjih pogovorov s Kristusom, ji je ta spregovoril o svoji ljubezni do ljudi: »O moji prijatelji, tako nežno ljubim svoje ovce, da bi, ko bi bilo mogoče, hotel umreti še tolikokrat za vsako od njih z isto smrtjo, ki sem jo pretrpel za odrešenje vseh skupaj.«

Vse Brigitine karizme pa so služile za gradnjo Cerkve. Tako je leta 1349 zapustila Švedsko ter se odpravila na romanje v Rim, kjer je tedanjega papeža prosila za potrditev novega reda »Svetega Odrešenika«, ki je posvečen spominu Jezusovega trpljenja. Red bi sestavljali menihi in nune pod vodstvom opatinje. »Ta posebnost nas ne sme presenetiti«, pravi Benekikt XVI., »v srednjem veku so obstajale meniške ustanove z moško in žensko vejo, a nobene, kjer bi oboji živeli pod istim vodilom, ki je predvidevalo opatinjo na čelu. Dejansko je v velikem krščanskem izročilu ženi priznano lastno dostojanstvo in – po zgledu Marije, Kraljice apostolov – lastno mesto v Cerkvi, ki je, ne da bi se prekrivalo s posvečenim duhovništvom, prav tako pomembno za duhovno rast skupnosti.« Prvi samostan je potem ustanovila leta 1350 v mestu Vadstena na Švedskem. V istem času se je Brigita tudi pogumno zavzemala, da bi se papeži iz Avignona vrnili nazaj v Rim. Umrla je leta 1374. Pokopana pa v svoji domovini, v njenem samostanu v Vadsteni.

»Brigitina svetost,« dodaja papež, »ki jo zaznamuje mnogoterost darov in izkustev, ki sem jih omenil v tem kratkem življenjepisno-duhovnem prikazu, jo dela za izvrstno osebnost v evropski zgodovini. Sv. Brigita, po rodu iz Skandinavije, pričuje, kako je krščanstvo globoko preželo življenje vseh ljudstev na tej celini.« Za svetnico je bila razglašena leta 1391, v času papeža Bonifacija IX, za sozavetnico Evrope pa leta 1999, ko je papeževal blaženi Janez Pavel II. Ta si je zaželel, da bi sv. Brigita učinkovito posredovala s priprošnjo pri Bogu, da bi Evropa dosegla polno edinost Kristjanov.

Audio: