Papeževe besede o sv. Lovrencu Brindiškem: Duhovnik mora poskrbeti za lastno notranje življenje

VATIKAN (sobota, 21. julij 2012, RV) – »Lovrenčev uspeh nam pomaga razumeti, da je tudi danes, ko s tolikšnim upanjem gradimo ekumenski dialog, soočenje s Svetim pismom, branim v izročilu Cerkve, temeljnega pomena.« To so besede papeža Benedikta XVI., ki jih je izgovoril med katehezo, posvečeno sv. Lovrencu, katerega god vesoljna Cerkev obhaja na današnji dan. Sv. Lovrenc Brindiški, kapucin in cerkveni učitelj, je bil rojen leta 1559 v Brindisiju. Njegovo pravo ime je bilo Giulio Cesare Rossi. Leta 1575 je z redovnimi zaobljubami postal kapucinski brat, leta 1582 pa je bil posvečen v duhovnika: »Že med teološkim študijem je pokazal izjemne intelektualne sposobnosti. Zlahka se je naučil starih jezikov, grščine, hebrejščine in sirščine, pa tudi modernih, nemščine in francoščine, poleg italijanščine in latinščine, ki so jo tedaj še tekoče govorili vsi ljudje v cerkvenih in kulturnih krogih.«

Po besedah svetega očeta je bil sv. Lovrenc Brindiški »učinkovit pridigar. Kot teolog je znal predstaviti katoliški nauk tudi kristjanom, ki so pristopili k reformaciji. S svojo jasno in mirno razlago je pokazal na biblične in patristične temelje vseh členov vere, ki jim je oporekal Martin Luter.« Tudi danes bi za novo evangelizacijo potrebovali dobro usposobljene, goreče in pogumne apostole, kot je bil sv. Lovrenc. Vse njegovo delovanje je navdihovala velika ljubezen do Svetega pisma, ki ga je znal v veliki meri na pamet. Božja beseda je bila zanj »svetilka za um in ogenj za voljo«. Bil je profesor teologije in magister novincev. Opravljal je še druge razne naloge znotraj kapucinskega reda in med drugim je bil tudi generalni minister.

Sredi tolikega dela pa je gojil »izjemno goreče duhovno življenje, veliko časa je posvečal molitvi in obhajanju svete maše, ki jo je pogosto podaljšal na cele ure, ko ga je prevzel spomin na Gospodovo trpljenje, smrt in vstajenje«. Duhovnik mora poskrbeti za lastno notranje življenje. V njegovem bivanju je najpomembnejši prav »trenutek molitve«, v katerem še učinkoviteje »deluje Božja milost, ki daje rodovitnost njegovemu služenju. Molitev je prva usluga, ki jo mora duhovnik ponuditi skupnosti.« Če nismo notranje v občestvu z Bogom, tudi drugim ne moremo dati ničesar, je zatrdil Benedikt XVI. Lovrenc vse, ne samo duhovnike, spodbuja, naj gojijo molitveno življenje. Papež je spomnil na njegove besede: »O, če bi se zamislili v to resničnost! Da je Bog resnično navzoč pred nami, ko se v molitvi pogovarjamo z njim; da zares posluša našo molitev, čeprav molimo samo s srcem in v duhu. In da ni samo navzoč in nas posluša, ampak more in rade volje ter z največjim zadovoljstvom želi uslišati naše prošnje.«

Audio: