RIM (torek, 17. julij 2012, RV) – Na rimskem inštitutu za patristiko Augustinianum
poteka tretji mednarodni simpozij auguštinskih laikov. Srečanje se odvija od 11. do
17. julija na temo Na poti s sv. Avguštinom: Biti Kristusovo telo v današnjem svetu.
Tema na kratko povzema to, kar zelo manjka naši krščanski identiteti, je v pozdravnem
nagovoru udeležencev simpozija dejal odgovoren za organizacijo dogodka p. Alejandro
Moral. Izpostavil je, da je pomembno sprejeti izzive, ki jih sodobni svet postavlja
pred vernike. Življenje, postavljeno na vero, edinost in občestvo med vsemi, je tista
naloga, ki jo laiki reda sv. Avguština želijo uresničiti in o tem tudi pričevati.
Simpozija v Rimu se udeležuje okoli dvesto laikov, ki prihajajo iz 28 različnih držav,
da bi skupaj molili, premišljevali in med seboj delili lastne izkušnje o tem, kaj
pomeni biti Kristusovo telo v današnjem svetu. Za sv. Avguština je namreč najpomembnejši
vidik krščanskega življenja ravno občestvo: brez tega ne obstajajo ne vera, ne upanje
in ne ljubezen, piše v sporočilu za javnost.
Prvo predavanje je pripadalo
predavatelju teoloških in verskih študij Josephu T. Kelleyju, ki je osvetlil trditev,
da je vsak vernik Kristusovo Telo, kar izpostavlja tudi sv. Pavel: »Mi smo njegovo
Telo. Smo del Kristusovega vstalega telesa. Kristusov dih, njegov Duh, vsem nam dovaja
božji kisik in nas izgrajuje v ljubezni.« Sklicevanje na sv. Pavla je potrebno, saj
je Avguštin imel zelo rad Pavlova pisma, ki so ga pretresla, vznemirjala in na koncu
navdihovala njegovo življenje v veri. Papež Pij XII. je v okrožnici Mistično Kristusovo
Telo zapisal, da je Cerkev vesoljna skupnost vernikov, duhovnikov in laikov, piše
v sporočilu za javnost. Drugi vatikanski koncil, ki je uporabil bogat svetopisemski
jezik za opis Cerkve, pa nas uči, da je Cerkev sam Kristus, ki nadaljuje svojo božjo
navzočnost in svoje delo preko vsakega med nami, preko naše ljubezni in našega služenja.
Pripadamo drug drugemu zato, ker pripadamo Kristusu. Vsi smo deli Kristusovega telesa.
V besedilih sv. Avguštin uporablja tri teme, ki nam Kristusovo Telo naredijo bolj
konkretno, to so prijateljstvo, pravičnost in solidarnost. Pot vere, ki jo je prehodil
Avguštin, je romanje v človekove globine, kjer je mogoče srečati Boga. Teologija Kristusovega
Telesa se lahko zdi kot mistika, a njen pomen je jasen: Kadar ljubite drugega človeka,
kadar svoje srce poklanjate v prijateljstvu, ljubite Kristusa; kadar pomagate drugemu
človeku, kadar podarjate svojo roko v služenju, služite Kristusu, je še zatrdil Kelley.
Udeležence
simpozija je nagovoril tudi škof Giovanni Scanavino, ki se je v svojem predavanju
osredotočil na pomembno vlogo formacije, saj ima avguštinska skupnost veliko odgovornost
tudi na vzgojno-izobraževalnem področju. Škof Scanavino je izpostavil, da je v osebah
treba obuditi prepričanje, da je naše občestvo zastonjski Gospodov dar. Resnica ljubezni
nismo mi, ampak je Sveti Duh, ki prebiva v nas. Približati se izviru ljubezni, da
bi preverili kvaliteto ljubezni, je notranja dejavnost, ki je nujna v današnjem svetu.
Če nam je Stvarnik poklonil svojo ljubezen in nam jo je položil v srce, potem tudi
mi lahko ljubimo druge. Škof je med drugim še spregovoril o evharistiji, ki je temelj
občestva. Vzgajati v resnici ljubezni preko poslušanja, premišljevanja in razlikovanja
je po njegovih besedah neločljivi del posameznikove notranje avtonomije.