Benedikt XVI. poletni oddih namenja pisanju tretjega dela knjige Jezus iz Nazareta
VATIKAN (sobota, 14. julij 2012, RV) – Papež Benedikt XVI. bo letošnji poletni
oddih med drugim namenil pisanju tretjega dela svoje knjige Jezus iz Nazareta, posvečenemu
Jezusovemu otroštvu. Tako je v teh dneh novinarjem povedal vatikanski tiskovni predstavnik
p. Federico Lombardi. Spomnimo na nekaj besed, ki jih je sveti oče ob različnih priložnostih
v času svojega pontifikata namenil evangeljskim dogodkom, ki opisujejo Jezusa kot
otroka, oziroma govorijo, kako nas sveta družina iz Nazareta uči molitve.
Jezus
se je rodil pred več kot 2000 leti v votlini v majhnem kraju Betlehem. Rojstvo tega
Otroka je spremenilo zgodovino sveta. Benedikt XVI. vernike vabi, naj se večkrat zaustavijo
pred tem prizorom iz Betlehema. Pastirji, ki so bili prve priče dogodka, so videli
Otroka, pa tudi Marijo in Jožefa. Bog, pravi papež, se je želel razodeti tako, da
se je rodil v človeški družini. Zato je le-ta postala »ikona Boga«. Povezanost
družine in Svete Trojice v luči medosebne ljubezni je ena izmed priljubljenih tem
svetega očeta. 28. decembra lansko leto med sredino katehezo je dejal: »Jožef je
v polnosti izvršil svojo očetovsko vlogo. Nedvomno je skupaj z Marijo Jezusa naučil
moliti. On ga je peljal s seboj na sobotne obrede v sinagogo, ob velikih praznikih
izraelskega ljudstva pa tudi v Jeruzalem. Jožef je v skladu s hebrejsko tradicijo
verjetno vodil tudi vsakdanjo domačo molitev, zjutraj, zvečer in pred obedi. V
tem ritmu nazareških dni, preživetih med domom in Jožefovo delavnico, se je Jezus
tako naučil izmenično moliti in delati ter darovati Bogu tudi napor,
s katerim se zasluži kruh, potreben za družino.«
Benedikt XVI. družine
spodbuja, naj bodo kot sveta družina iz Nazareta »domača Cerkev«, naj se naučijo
skupaj moliti. Toda poleg družinske molitve je za kristjane pomembna tudi molitev
s skupnostjo. Lukov evangelij pripoveduje, da so Jezusovi starši vsako leto poromali
v Jeruzalem. Dobro nam je poznan odlomek, ki pripoveduje, kako je dvanajstletni Jezus
brez vednosti staršev ostal sam v templju. Ko sta ga po treh dneh našla tam, Jezus
s svojimi besedami nakaže, kdo je njegov pravi Oče. Lahko se vprašamo, je 27. decembra
2009 v nagovoru pred Angelovim češčenjem vernike spodbudil sveti oče, od koga se je
Jezus naučil ljubezni do »stvari« svojega Očeta: »Gotovo je kot sin
notranje poznal svojega Očeta, Boga, z Njim je imel nepretrgani globok osebni odnos.
Toda znotraj dejanske kulture se je tudi molitve, ljubezni do svetišča in izraelskih
institucij nedvomno naučil od svojih staršev. Potemtakem lahko potrdimo, da je bila
Jezusova odločitev ostati v templju predvsem sad njegovega intimnega odnosa z Očetom,
vendar pa hkrati tudi sad vzgoje, ki je je bil deležen z Marijine in Jožefove strani.«
Od
takrat dalje je bilo življenje svete družine verjetno še bolj napolnjeno z molitvijo,
je prepričan Benedikt XVI.: »Kajti ta globok čut za odnos z Bogom Očetom se iz
srca Jezusa kot dečka, oz. kasneje mladostnika, namreč ni nikoli več prenehal razlivati
in odsevati tudi v srcih Marije in Jožefa.« (28. december 2011) Tako pomen vzgoje
za molitev kot osebni odnos z Očetom sta torej bistvena. Sveti oče pa nas navsezadnje
opozarja še na Marijin pogled. Njene oči Jezusa motrijo »z materinsko nežnostjo«.
Marijina zmožnost, da živi v Božjem pogledu, pa je takorekoč »nalezljiva«.
In prvi, ki se je »okuži«, je Jožef. Lahko si predstavljamo, pravi papež, kako
sta on in Marija »leta Jezusovega otroštva in odraščanja preživela v uživanju njegove
navzočnosti v družini«.