Italijanski predsednik po sredinem srečanju z Benediktom XVI.
VATIKAN (petek, 13. julij 2012, RV) – Sveti oče se je preteklo sredo zvečer
srečal z italijanskim predsednikom Giorgiom Napolitanom. Le-ta se je udeležil koncerta
pod vodstvom Daniela Barenboima, nato pa se je tudi odzval papeževemu vabilu na večerjo
v apostolski palači v Castel Gandolfu. Vatikanski tiskovni predstavnik p. Federico
Lombardi je povedal, da je srečanje potekalo v vedrem in domačem vzdušju. O dogodku
pa je za časopis L'Osservatore Romano spregovoril tudi predsednik Napolitano.
Izpostavil
je zlasti njuno veliko sorodnost in medsebojno spoštovanje. Skupna jima je poklicanost,
da vodita kompleksni stvarnosti. V tem sta si tako na nek način blizu, je dejal italijanski
predsednik. Ni skrival, da je njegovo poslanstvo v tem zgodovinskem trenutku kdaj
tudi težko in da se mu zdi, da opravlja vlogo mirovnega posrednika. Podobno pa se
gotovo pričakuje tudi od papeža. Napolitano je Benedikta XVI. označil kot človeka
miru. Spomnil je na vse njegove pozive k miru na Bližnjem vzhodu, kjer se spori še
vedno zaostrujejo. Sveti oče lahko naredi veliko prav s svojo naravnanostjo in vztrajnim
pozivanjem, je prepričan italijanski predsednik. Dejal je tudi, da je prav njun odnos
eden najlepših sestavnih delov, ki so zaznamovali njegove izkušnje v času dosedanjega
predsedniškega mandata. Nato se je ustavil še pri odnosih med Svetim sedežem in Italijo.
Spomnil je na nepozabno papeževo pismo ob praznovanju 150. obletnice združitve Italije.
Seveda se je od njega pričakovalo, da bo napisal nekaj spodbudnih in formalnih misli,
vendar pa so bile njegove takratne besede tudi zelo tehtne in so vključevale resno
zgodovinsko oceno. Prav to pa dokazuje, kako sta v Italiji država in Cerkev globoko
in iskreno povezani.
Giorgio Napolitano je bil sicer tudi med pobudniki sredinega
koncerta. Z Danielom Barenboimom ga namreč povezuje osebno prijateljstvo in pa veliko
občudovanje. Želel je, da bi tudi papež Benedikt XVI. izvedel za sporočilo o nenasilju
in miru, ki ga želi prinesti svetu in za katerega si prizadeva skupaj z West-Eastern
Divan Orchestra, katerega je ustanovil pred trinajstimi leti. Gre za mlade umetnike
iz Izraela, Palestine, Sirije, Libanona, Egipta, Amerike, Nemčije, Španije in Argentine.
Njim z glasbo uspeva tisto, kar vlade in politika še danes ne morejo ponuditi. To
pa je po Napolitanovih besedah občutek miru, sodelovanja, deljenja skupnih vrednot
kot sta solidarnost in duhovnost.