ALŽIRIJA (četrtek, 12. julij 2012, RV) – »Odločili smo se, da postanemo Cerkev
muslimanskega naroda in da ne živimo kot manjšina, ki v prvi vrsti ščiti lastne pravice,«
je poudaril nekdanji škof Alžira Henri Teissier, ki je preživel v Alžiriji več kot
60 let.
To, da so duhovniki sklenili, da sredi muslimanske države najprej
postanejo bratska skupnost, jim je pripomoglo, da sta se med njimi razvila prijateljstvo
in solidarnost. »V krizi, ki se je pojavila v devetdesetih letih, smo se zavedali
kaj tvegamo«, pravi nadškof Teissier, »ampak smo se odločili, da ostamo tukaj z našimi
prijatelji muslimani.« Okrog dvajset duhovnikov je sledilu načrtu: biti skupnost molitve
in dejanj, živeti v solidarnosti z državo in biti znamenje prihodnsti, kjer je možno
sobivanje med kristjani in muslimani.
Krščanska skupnost deluje na področjih,
kjer Alžirci sprejmejo njihovo sodelovanje. Četudi se z administrativne strani krščanska
skupnost znajde pred ovirami (težka pridobitev vize in dokumentov), nadškof Teissier
pravi, da tega ne čutijo kot neko težo, in da ostajajo pripravljeni živeti v solidarnosti.
Najpomembnejši projekt, kjer sta Cerkev in država v Alžiriji najtesneje sodelovali,
je bila obnova Marijine bazilike Naša Gospa Afrike v provinci Alžira. Ta projekt
je povezal lokalne skupnosti in podjetja, tako v Alžiriji kot v Franciji. »Obnova
te cerkve je bila dokaz, da lahko nadaljujemo s skupnim delom«, pravi nadškof. Podobno
so storili tudi z obnovo cerkve sv. Avguština v Annabu.
Intervju se je dotaknil
tudi filma Božji možje, ki prikazuje resnično zgodbo sedmih trapistov umorjenih
leta 1996 v Tibhirinu, v Alžiriji. Nekdanji nadškof pravi: »Tibhirin bo ponovno oživel,
ko bo tam spet živela kontemplativna skupnost.« Po zaslugi Jean-Marie Laussasse in
njegovih prostovoljcev, samostan trenutno sprejema romarje, tako kristjane kot tudi
muslimane. Ampak to ni edino mesto, kjer se srečujeta obe religiji. Krščanska skupnost
še ima v prihodnosti številne načrte z alžirskimi muslimani. Eden od teh se bo odvil
letos decembra, kjer bo potekala debata o knjigi Sodobna Alžirija, napisana
izpod peresa Charles-Robert Agerona, francoskega zgodovinarja, ki je velik del svojega
življenja posvetil preučevanju alžirske družbe.